Foto: CanvaPotolčeni plodovi, scefrani listi, polomljene rastline. Stanje, kot ga lahko opazimo v teh dneh po naših njivah in vrtovih. Čeprav je situacija katastrofalna in bi najraje vrgli puško v koruzo, nikar ne obupajte. Še vedno lahko poskusite z reševalnimi ukrepi in upate na lepši konec.
Kaj lahko storite?
Regeneriramo ali ponovno sadimo
Najprej je smiselno dobro pregledati stanje v vrtu ter razmisliti, katere rastline je smiselno reševati in katere zamenjati z novimi. Vsekakor najprej odstranimo vse poškodovane dele rastlin. Ti so namreč zelo dovzetni za bolezni in razne plesni in nam lahko še dodatno uničijo pridelek. Zato je vse poškodovane dele potrebno odstraniti. Prav tako je najbolje pobrati vse poškodovane plodove. Solate čim prej porabimo, da ne začnejo gniti, paradižnike dozorimo pod streho.
Plodovke, kot so paradižnik, paprika in jajčevec je smiselno reševati. Te rastline so vložile ogromno energije v tvorbo koreninskega sistema, zato se hitro obrastejo in pričnejo znova. Če bi jih sadili za novo, bi trajalo predolgo časa, da bi spet razvili koreninski sistem in bi jim zmanjkalo časa za cvetenje in dozorevanje plodov. Izjema je paradižnik, pri katerem lahko potaknemo kakšen nepoškodovan zalistnik ali pa kar polomljeno vejo in bomo hitro imeli novo rastlino. Rastlinam odstranimo vse poškodovane dele (liste, veje in plodove) in jih po potrebi skrajšamo.
Kumare in bučke se tudi rade obrastejo, vendar je običajno bolj uspešno, če jih še enkrat posadimo. Sadike lahko dobimo v vrtnarijah ali pa si jih vzgojimo sami oz. direktno na gredo posejemo semena.
Za buče, lubenice, melone, paprike je prepozno za drugo sajenje, zato je edina možnost, da rastline regeneriramo, če se le da. Odrežemo polomljene dele in upamo, da se bodo obrasle.
Najprej je smiselno dobro pregledati stanje v vrtu ter razmisliti, katere rastline je smiselno reševati in katere zamenjati z novimi.
Na splošno je v primeru, če so poškodbe prehude, bolje sejati ali saditi na novo. To seveda velja za tiste rastline, za katere je še čas za ponovno sejanje. Zdaj je še čas, da ponovno sejemo vrtnine za jesen in zimo, kot so koleraba, črna redkev, repa, rdeča pesa, radič, endivija, solate. Ponovno lahko sejemo tudi nizek fižol, korenček, peteršilj in grah. Na novo lahko posadimo tudi vse vrste ohrovta in kapusnic.
Če sadike niso premočno poškodovane, se bodo obnovile. V tem primeru porežemo vse poškodovane dele, sadiko po možnosti skrajšamo in tako se bo ponovno obrasla. Na ta način bomo dobili vsaj nekaj pridelka, čeprav bo ta manjši, kot bi bil sicer. Dobro se obrastejo tudi sadike solate in blitve, če jih porežemo nad solatnim srčkom. Pri plodovkah je dobro pobrati plodove, tudi nepoškodovane, saj se bo rastlina tako lažje in hitreje obrasla.
Okrepimo rastline
Ko smo odstranili vse poškodovane dele, je smiselno rastline izdatno poškropiti s pripravki na osnovi alg in drugih hranil (aminokisline), da si hitreje opomorejo. Alge namreč stimulirajo rast in obnovo rastlin. S temi pripravki lahko rastline zalijemo, še bolje pa je, če jih poškropimo po preostalih listih, če le ti niso bili povsem poškodovani. To storimo zvečer, najbolje po sončnem zahodu, ko je ozračje že dovolj shlajeno. Vročina namreč še dodatno oslabi že tako oslabljene rastline.
Za zaščito in krepitev rastlin lahko uporabimo tudi čaj iz žajblja, rmana, timijana, kamilice, koprive.
Ker so po neurjih tla zbita, je dobro zemljo prerahljati, da pride kisik do korenin, tla pa zastremo z zastirko. Rahljanje naj bo previdno, da ne poškodujemo korenin. Po potrebi rastline dognojimo, vendar z gnojenjem ne pretiravamo.
Zaščita z mrežo
Ker so rastline sedaj pod stresom, potrebujejo dodatno zaščito. Hitreje se bodo obnavljale, če bodo zaščitene pred soncem in morebitnimi ožigi. Zato jih je smiselno osenčiti. To lahko storimo kar z mrežo proti toči in ubijemo dve muhi na en mah, saj rastline še dodatno zaščitimo proti toči. Se pa ob močnih neurjih lahko vseeno zgodi, da mreža ne zdrži teže toče ali da se strga zaradi močnega vetra.
Preberite še:
Kaj saditi julija, da boste imeli jeseni in pozimi poln vrt
Kako vzgajati paradižnik za dober pridelek?
Brezplačen za vse, ki ga potrebujejo. Z vašo podporo.
Ne zmorejo vsi plačati za kakovostne in poučne vsebine, zato so naši članki brezplačni za vse obiskovalce portala iskreni.net. Če ste med njimi, vabljeni, da nas še naprej berete brezplačno.
Če pa ste med tistimi, ki si na srečo lahko privoščite tudi nekaj več, vabljeni, da naše delo finančno podprete in prispevate k večji kakovosti življenja posameznikov in boljšim odnosom v slovenskih družinah.
Odločite se za enkratno ali mesečno donacijo v poljubnem znesku. Vsak prispevek šteje!
Lahko pa postanete tudi naš naročnik in z enim paketom dostopate do zaklenjenih vsebin in izobraževalnih oddaj s področja medsebojnih odnosov, vzgoje, osebne rasti in financ.
