Izum pralnega stroja – eden glavnih motorjev ženske neodvisnosti?

Ilustracija Marlenke Stupica iz knjige Pojte, pojte drobne ptice, preženite vse meglice (Mladinska knjiga, 1971).

Danes nimamo več v zavesti dejstva, da je bilo pranje oblačil stoletja in tisočletja težaško in zamudno ročno delo. Žensko delo. Ženske so perilo na roke prale vse tja do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Perilo je moralo biti oprano ne glede na vreme. V zimskem času so se mnoge ženske med pranjem prehladile, pridelale pljučnico in umrle. Trpljenje sirot, ki so jih pustile za sabo, si danes verjetno težko predstavljamo. Pogosta bolezen peric je bilo tudi vnetje sklepov. Revnejše ženske so se velikokrat preživljale s tem, da so prale oblačila za bogate. Ta poklic se je prenašal iz roda v rod. Pralni stroj pa je življenje žensk povsem spremenil …

Ženska osvoboditev

Zaradi časa in napora, ki ga je prihranil, je imel pralni stroj izjemen vpliv na žensko »osvoboditev« in velja za eno največjih inovacij v industrijski revoluciji. Ženskam je sprostil ure časa in olajšal težaško delo.

Inženirka leta 2024 Ljupka Vrteva je v intervjuju za naš portal povedala, da so ravno takšne inovacije in njihova dostopnost množicam, bistvo in smisel inženirskega poklica: »Točno to je naše poslanstvo. Nikoli ne gre samo za osebni poklicni uspeh. Pravi uspeh je lahko samo tisti, ki prispeva tudi k skupnemu dobremu.«

Slovenke smo na od »osvoboditev« težaškega dela pranja na roke čakale kar dolgo. Prve pralne stroje so izdelali v tridesetih letih 20. stoletja v ZDA. V Sloveniji so prišli v rabo v šestdesetih letih, splošno razširjeni pa so postali v sedemdesetih in zlasti osemdesetih. Pralni stroji so spremenili način življenja, odpravili so pralni dan in poklic peric ter močno prispevali k dvigu kvalitete življenja žensk.

Energetska neodvisnost

Pralni stroj pa seveda ne deluje sam. Potrebuje elektriko. Kot tudi večina drugih stvari brez katerih si danes ne prestavljamo življenja. Inženirstvo je od izuma pralnega stroja naredilo velike korake tudi na področju pridobivanja električne energije, ki naj bi danes postajala vedno bolj prijazna do okolja in vedno bolj dostopna vsakemu človeku. Žal temu ni vedno tako in včasih se zdi, da nam ne preostane nič drugega kot plačevanje vedno dražjih položnic za elektriko.

Na srečo obstajajo tudi drugačne možnosti, ki so v smislu poslovnega modela prav tako inovativne kot je bil pralni stroj z ženske in bi znale imeti velik vpliv na prihodnost človeštva. Pomenijo namreč demokratizacijo, decentralizacijo in digitalizacijo obnovljive energije električne energije, samooskrbnost in neodvisnost od nihanj cen energije.

Kakšne so te možnosti?

Zlasti v sončno energijo je v zadnjih letih ob pomoči države investiralo zelo veliko Slovencev, kar pomembno prispeva k samooskrbi. Poslovni model podjetja SunContract ponuja samooskrbnost z električno energijo ne le tistemu, ki ima sončno elektrarno na svoji strehi, ampak tudi njegovim družinskim članom. S prenosom lastnih viškov proizvedene elektrike lahko lastnik sončne elektrarne pomaga znižati račun za elektriko svojim staršem na drugem koncu Slovenije, otrokom v najemniškem stanovanju, na svojem vikendu … S tem imajo od proizvedene energije koristi vsi in vsi prihranijo. Prenos viškov je mogoč tudi na druge odjemalce prek SunContractove tržnice, ki omogoča neposredno trgovanje med uporabniki.

Vendar pa pri tem izvisijo vsi tisti, ki nimajo na razpolago proste strehe ali zemljišča, kamor bi lahko namestili sončno elektrarno. Kljub temu obstaja pot, da tudi ti postanejo samooskrbni. SunContract ponuja tudi možnost najema sončne elektrarne ter tako omogoča pot do energetske neodvisnosti, nižjih stroškov za energijo, manjši pa je tudi vpliv na okolje. Najem poteka prek nakupa NFT žetonov. Gre za nezamenljive žetone, povezane s sončnimi paneli, ki vsem kupcem omogočajo, da imajo koristi od lastne sončne elektrarne, ki jo upravljajo iz svojega telefona, z njo pa nimajo nobenih stroškov vzdrževanja.

V svobodnem, neodvisnem, čim bolj samooskrbnem in razbremenjenem človeku se sprostijo ustvarjalne moči, ki ženejo človeštvo naprej in delajo življenje lepo in vredno. Ne podcenjujmo moči izumov in iskanja vedno novih poti do tega.

Prispevek je nastal v sodelovanju s podjetji SONCE energija in SunContract.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Predvsem nimamo zavedanja, da se to lahko hitro spremeni. Vse te danosti imamo za samoumevne.

    Ne zatiskajmo si oči,da še ogromno žensk po svetu pere na roke. In ne zatiskajmo si oči,da tudi mi kdaj ne bomo počeli tega.
    Vojna je blizu,vprašajte ukrajinsko,palestinsko prebivalstvo,predvsem ženske,kako perejo! In na ostalih revnih območjih,v Afriki, v Aziji, v Srednji in Južni Ameriki.
    Pa vprašajte tudi Romkinje pri nas, kako perejo.

    1. Res je! V trenutku se lahko vse spremeni. Živimo v udobju, vse je samoumevno. Elektrika, tekoča voda, ogrevanje, pralni stroji in vsi ostali gospodinjski pripomočki.
      Kar se tiče pranja – še vedno ogromno žensk na svetu pere na roke v rekah in potokih, vodo si nosijo domov v čebrih, kuhajo na ognju. Tudi to je kruta realnost 21. stoletja.
      Bila sem še majhen otrok, ko smo kupili pralni stroj. Nismo bili med najbogatejšimi, ampak za pralni stroj smo nekako uspeli zbrati denar in ga kupiti. Pripeljal ga je stric iz Trsta. Pralni stroj smo začasno montirali na hodniku. Moja nona, ki je en del življenja preživela v Ameriki, v Clevelandu, je bila tega “podviga” zelo vesela. Ko je pralni stroj pral, je ona sedela na svojem majhnem stolčku in spremljala ta “čudež”. Pripovedovala je, da ko je ona živela v Ameriki, so tam dol že obstajale pralnice, kamor so ljudje nosili prat perilo in oblačila.
      Naš prvi pralni stroj je bil Rex, uporabljali smo prali prah Dash, ki ga je stric pripeljal iz Trsta. Takrat se pri nas še ni dobilo pralnih praškov za pralne stroje.
      Če ne bi bilo pralnih strojev, ne bi tako prali in metali čistih cunj na kupe! Bi temeljito preverili kaj je za oprati in kaj ne! Danes s pranjem močno pretiravamo in s tem obremenjujemo okolje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja