Darja Barborič Vesel: “Vsakič, ko vidim pred seboj najstnico, vidim človeka, ki nastaja.” (video)

Darja Barborič Vesel je magistra socialne pedagogike, ki ji je delo z najstniki zelo blizu. Vsakodnevno jih srečuje na šolskih hodnikih in tudi pri sebi na pogovorih. “Vedno znova mi je jasno, da biti najstnica ni najlažja stvar na svetu,” pove, vendar jim ravno zaradi svoje odprtosti, pristnosti in spoštljivega odnosa pomaga, da lažje sprejmejo sebe in vse, kar se okrog njih dogaja.

Sogovornica, ki je hkrati tudi žena in mama treh hčera, v oddaji na zelo zanimiv način spregovori o tem, kako nase gledajo dekleta, ko vstopijo v puberteto. Kot pove, se dekleta v tem obdobju težko identificirajo s katerimkoli terminom in tudi individualizem ima nanje vpliv. Nočejo pripadati nobeni skupini, ampak biti samo to, kar so. Po imenu. Kar je po svoje v redu, pojasnjuje gostja, “vendar s tem izgubljajo referenčno točko skupnosti in potem se počutijo same”.

Neveščost v analognem svetu

Zmožnost najstnikov, kako ubesedijo svoje misli, emocije in občutja, je vedno manjša.

Še eno pomembno stvar, ki jo Barborič Veselova omeni tekom oddaje, je težava deklet pri prehajanju med analognim in digitalnim svetom. Se pravi, kako komunicirajo v živo in kako preko digitalnih medijev. “V preseku, zmožnost najstnikov, kako ubesedijo svoje misli, emocije in občutja, je vedno manjša. Ker seveda vedno manj govorijo”, pojasni. “Če ti natipkaš enovrstično besedilo in za emocionalni del dodaš en smejko, je to popolnoma nekaj drugega kot pa povedati, zakaj me nekaj tako moti,” izpostavlja gostja. Kot še pove, dekleta dandanes prav iščejo, kako nek svoj občutek povezati s primernim terminom.

“Kako naj prenesem to, da postajam nek človek, ki ga nisem izbrala?”

Kot še pove sogovornica, najstnice se med puberteto sprašujejo: “Kako naj prenesem to, da postajam nek človek, ki ga nisem izbrala?” Prav tako izražajo nemoč, ko se spopadajo z negativnimi čustvi: “Kaj naj naredim, ko me prizadenejo? Kako naj se postavim zase, da bo nekdo še vedno govoril z mano?” Vendar, kot še omeni, ta neveščost v komunikaciji ni med njimi prisotna samo zaradi digitalnih medijev, ampak tudi zaradi zmanjšane komunikacije v družinah.

V oddaji, preko katere vstopimo v svet sodobnih najstnic in najstnikov, dobimo odgovore še na naslednja vprašanja:

  • Kaj najstnici najbolj pomaga, da sprejme sebe?
  • Zakaj je to fantom lažje kot puncam?
  • Primerjanje med puncami in vpliv družbenih omrežij.
  • Pomanjkanje drugih veščin, ki tarejo sodobne punce (in fante). 
  • Kako ohranjati dober odnos z najstnikom?
  • Kaj najstnica pri starših (predvsem pri mami) najbolj išče?

“Težava, ki jo imamo starši, ko govorimo z najstniki, tudi z otroki, je velikokrat ta, da mi pogovor v praktičnem smislu peljemo kot govor,” je prepričana sogovornica. Prav tako pa je izredno pomembno, v kakšnem tonu z njimi govorimo. “Kot bomo naslavljali najstnike, takšno normo vedenja postavljamo,” dodaja. “Če se jaz z njimi pogovarjam kot z razumnimi ljudmi, oni vedo in čutijo, da jih jemljem kot razumne, in jih s tem tudi učim obnašanja.”

Vabljeni k ogledu celotne oddaje, ki daje veliko uvidov v to, kje se nahajajo sodobne najstnice, kaj doživljajo in na katerih področjih potrebujejo največ podpore.

Vabljeni k ogledu kratkega napovednika in k sklenitvi naročnine, s katero si lahko ogledate celotno oddajo!

Oglejte si tudi več videov iz naše bogate zbirke pogovorov s strokovnjaki.

Postanite naročnik portala Iskreni. S sklenitvijo naročnine dostopate do izobraževalnih video vsebin s področja vzgoje, partnerskih in medgeneracijskih odnosov ter drugih ekskluzivnih vsebin. Podprite naše delo in omogočite ustvarjanje še več kvalitetnih oddaj z odličnimi gosti.