Zakaj tudi poleti sušim perilo v sušilcu?

Foto: Shutterstock

Priznam, čeprav živim v hiši z dvoriščem in imam odlično stojalo za obešanje, tudi v lepem vremenu oblačila sušim v sušilcu. Vsa, razen barvnih oblačil, ki se perejo na 30 in 40 °C. Ta ob lepem vremenu obesim zunaj, v grdem pa neobčutljiva sušim v sušilcu, občutljiva pa na obešalnikih.

Vem, da zveni precej neekološko, potratno in leno. Je pa za tem skorajda zgodba.

Pred leti sem vsa oblačila pridno vesila zunaj. To delo mi je bilo še kar simpatično. Če se potrudiš in lepo obesiš, lahko potem posušeno na licu mesta zložiš in največkrat likanje niti ni potrebno. Naša družina je skozi leta rasla. Ko nas je bilo šest, mi je obešanje perila postalo breme. Predvsem perila, ki se pere na 60 °C. Spodnjice, nogavice, spodnje majice … Obešanje polnega stroja te robe mi je vzelo vsaj 20 minut. Tudi pobiranje ni bilo mimogrede. Če je začel padati še dež in sem morala pobrati ter notri ponovno obesiti napol suho perilo, je bilo to že nekaj, kar me je vznejevoljilo.

Za lažji oris situacije naj pojasnim, da je moj mož varčen človek. Ne za vse, ampak za nekatere stvari. Recimo za to, da ne mečemo stran hrane. Ali po nepotrebnem porabljamo elektrike. To ima privzgojeno in mu veliko pomeni in glede na to, da je zlata vreden, sem to njegovo željo, da se glede teh stvari obnašava varčno in odgovorno ter da tako učiva tudi najine otroke, spoštovala.

Dokler se nam ni napovedal še en otrok. Ko sem videla dve črtici, sem zagledala tudi ponovno nepregledne količine majhnih nogavičk, bodijev, majčk, pomešanih z osnovnošolskim in srednješolskim perilom … In se odločila, da je čas za spremembo. Kupili smo nov sušilec in razen res občutljivih kosov sem začela praktično vse sušiti v sušilcu. Da vržem perilo v sušilec mi, z razliko od obešanja, vzame točno minuto, oblačila so mehka in likanje ni potrebno. Prihranek časa je bil zame velik.

Tudi mož se je strinjal, da je situacija takšna, da je čas, da trajnostne navade damo malo na stran, da so brisače, posušene v sušilcu, mehkejše in predvsem, da je moj čas vreden več kot nekaj evrov prihranka mesečno.

Leta so minila. Danes si tisti dve nepričakovani črtici, ki sta dali prelepega fantička, že skoraj sami zlagata perilo, najstarejša pa jih pereta že v svojem gospodinjstvu. Kljub temu pa še vedno perilo, oprano na 60 in 90 °C, pa tudi drugo, ko se mi ne ljubi, večinoma sušim v sušilcu.

Neekološko, potratno, leno? Niti ne. Morda le zadnje, a mi je vseeno. Nikomur mi ni treba dokazovati svoje pridnosti in marljivosti. Tudi to pride z leti. Moj čas in energija sta vredni več kot nekaj evrov prihranka mesečno in občutka zadostitve nekemu nenapisanemu pravilu.

Kaj pa mož?

Mož sedi v naslonjaču in na telefonu vestno preverja aplikacijo sončne elektrarne, ki nam jo je postavilo podjetje SONCE energija, v katero smo investirali pred dvema letoma. Na letni ravni smo v močnem plusu porabe. Njegova varčna duša je pomirjena, zaradi viškov razmišljava celo o nakupu električnega avtomobila. Zaenkrat se za to verjetno ne bova odločila, ker vseeno verjameva, da je najcenejši tisti avto, ki ga že imaš.

Ker pri SunContractu viški proizvedene energije ne zapadejo, jih zbiramo in prenašamo, če bi jih potrebovali, ko bo ob slabšem vremenu proizvodnja naše sončne elektrarne manjša, ali pa za potrebe v prihodnjem koledarskem letu. Če pa jih ne bomo potrebovali, jih prek njihovega paketa Družinske samooskrbe morda odstopimo odraslim otrokom, staršem in drugim sorodnikom, prijateljem …

Prispevek je pripravljen v sodelovanju s podjetjema SONCE energija in SunContract.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Že nekaj let razmišljam, da bi si kupila sušilca. Posebno, ko je slabo vreme, ko cel mesec neprenehoma dežuje in visi megla do tal. Ko je tako vreme, obesim perilo na kaščo in vse se počasi posuši. Traja nekaj več časa.
    Da bi stavila perilo v sušilca, ko je zunaj toplo, ko sije sonce in piha veter, pa se mi zdi čista potrata elektrike. Adijo, pamet. Zdi se mi, da je tudi zdravo, da sonce sije na perilo. Seveda razumem ljudi, ki živijo v stanovanjih in nimajo niti balkona. Tudi to je razumljivo, da včasih zunaj smrdi, ko polivajo gnojnico po njivah. Ampak v večini primerov pa ni tako in naš zrak še ni tako zelo onesnažen.
    Zelo važno je, kako obesimo perilo in si vzpostavimo sistem. Če je perilo lepo obešeno, je tudi zelo hitro spravljeno in ni čisto nič zmečkano. Iz sušilca pa pride ven takšno, kot pač pride. Nekatere stvari se tudi zmečkajo in skrčijo. Tudi to sem že slišala.
    Sicer pa – vsak po svoje. Če se nekomu zdi, da je tako prav, da s tem prihrani veliko časa, potem naj dela tako. Meni osebno mi ni bilo nikoli zoprno obešati perilo in niti se mi ni nikoli zdelo, da mi vzame veliko časa.

    1. Ne, ni zdravo, da sonce sije na perilo! Kdo vas je to naplahtal? Belo perilo porumeni, črno obledi, rdeče postane rumeno, … edino modri barvi ne škodi. Ena ura perila na štriku je dovolj, da se vidi razlika med osenčeno in osončeno stranjo. Saj verjamem, da perilo okoli obračate, ampak vseeno. UV žarki ga razkužijo tudi v senci, le da ga tukaj enakomerno. Pa tudi na soncu prehitro posuši površino in se zato vodni kamen strdi na površini, ter prepreči izparevanje globlje vode … kakorkoli perilo je veliko bolj trdo. Mi skoraj ne uporabljamo mehčalca. Sušilec je prednost v tem, da izpiha vodo preden se kamen strdi. Dobro ožemanje pa predpogoj za opustitev mehčalca. Alergije so hvaležne. Ampak potem je zmečkano. Dobra parna postaja reši problem. Mama ima drugo taktiko: perilo zadnjič splakne v okisani vodi, nato komaj kaj ožame in obesi da teče od njega. Voda se odcedi, perilo se poravna, vodni kamen pa se manj prime zaradi kisa. Ona ne lika nič, ker je že stara, razen kaj nujnega, kot so klasične srajce in hlače ko gre med ljudi.

      Moderni sušilniki porabijo manj elektrike kot pralni stroj, ki je tisto opral.

      Je pa vse res glede uničevanja perila!

      1. S pranjem in sušenjem perila pa imam res ogromno izkušenj. Nočem se hvaliti, ampak imam res snežno belo perilo in največkrat ga sušim na soncu, z izjemo oblačnih in deževnih dni, ko ga sušim na kašči. Je pa res, da perilo takoj, ko je suho, poberem in zložim.
        Podobno je s pisanim perilom, poberem takoj, ko se posuši. Ko je zunaj 35 stopinj, je zelo hitro suho.
        Sicer vsak naj dela tako kot hoče, meni je sušenje perila v sušilcu, ko je zunaj 30 stopinj, popolnoma adijo pamet.

  2. Žal mi je za tale članek. Da se je znašel v naboru iskreni. Verjamem, da ste zanj dobili plačano, ampak je zelo navijaški.
    1. Netmeteringa ni več in sedaj se sončna elektrarna ne splača več toliko, kot se je še pred pol leta.
    2. Netmetering je uničevalec elektroomrezja. Zato so ga pa ukinili. Ne zdi se mi prav, da to oglašujete – glede na to, da naj bi bila elektrarna v članku postavljena pred 2 letoma.
    3. Elektrarna na strehi je z vidika omrežja upravičena le, če imamo lastno baterijo. Da pac lahko porabimo lastno energijo, ko ni sonca, in ne da smo takrat popolnoma odvisni od zunanjega proizvajalca, se pravi večinoma JEK in termoelektrarne (nekaj tudi hidro). In seveda uvožene energije.
    4. Problem nevarnih odpadkov po koncu življenjske dobe sončnih celic in baterije ostaja in se bomo v njih utopili. Čez nekaj desetletij se nam bo vrnilo kot bumerang. Ekologija je tukaj adijo pamet.
    5. Ogromno ljudem, ki želijo postaviti elektrarno na streho, zavrnejo vlogo zaradi preobremenjenega omrežja.
    V glavnem, če že pišete o tem, predstavite celo zgodbo in da ni vse tako super duper. Tudi ne ekološko.

    1. Velika večina Slovencev se strinja s samooskrbo s hrano, še posebej na lastnem vrtu, kjer brez posrednikov lahko solato, krompir in druge povrtnine pridelamo zase in za širšo družino, kontroliramo kakovost le te in jo svežo iz vrta prenesemo na krožnik.
      Podoben princip smo dosegli s samooskrbo s sončnimi elektrrnami na področju elektrike, le da je država z Uredbo o samooskrbi, od leta 2016 dalje omogočila neke vrste podporo, stimulacijo za investicije v lastno sončno elektrarno in s tem rečevala sebe, za doseganje evropskih zavez 25% OVE do leta 2020. Takšne “netmeteringe” je postavilo v Sloveniji že skoraj 50.000 gospodinjstev. Od letos naprej, pa “netmeteringa” ni več za nove sončne elektrarne, vsi dosedanji postavitelji, pa še vedno koristijo njegove ugodnosti.
      Izjave, da je netmetering uničevalec omrežja nimajo nobene osnove, tudi slednjih niste navedli. Tehnično gledano vsaka sončna elektrarna spreminja omrežje, podobno, kot ga vsi odjemalci, vpliv je enostavno rečeno v obratni smeri. Je to uničevanje omrežja, ne, omrežje je za to namenjeno, da se po njemu pretaka energija, seveda pa se mora tudi omrežje prilagajati času, v katerem živimo, elektifikacija in obnovljivi viri.
      Staroenergetska propaganda ne mara obnovljivih virov in iz vašega komentarja vidim prav to, večinoma poveličujete termo in jedrske elektrarne, kot da bi vas nekdo plačal, da širite propagando.
      Če mi nekdo reče, da je uvožen “krompir iz Egipta” bolj ekonomičen, okoljsko bolj spejemljiv, bolj zdrav, enostavno boljši, kot doma pridelna na vrtu, bo odgovor negativen. Zakaj pa je potem elektrika pridelana v JEK, kjer se porablja uran na primer iz Nigra ali Rusije, boljša, kot pa pridelana na domači strehi? Evropa namreč nima niti enega omembe vrednega rudnika urana, s katerega bi lahko pridelali jedrsko gorivo. Torej je boljše biti odvisen od geopolitičnih dejavnikov, od tuje tehnologije, od zelo drage in neekonomične pridelave energije, izpostavljen tveganju centralizirane proizvodnje, izpostavljen terorističnemu tveganju, hekerskim napadom, nefleksibilni proizvodnji, ki v času negativnih cen, se ne more prilagajati potrebam trga …?
      Problem nevarnih odpadkov, ki ga omenjate, je dejansko v tisočih tonah iz termo elektrarn, ki ga je treba nekam skladiščit, o tisočih tonah izpušnih plinov, ki uničujejo okolje in tudi zdravje ljudi, še posebej pa je nevaren odpadek iz jedrskih elektrarn, ki potrebuje hlajenje in oskrbo sedaj, jutri in tudi ko elektrarna že stoletja ne bo več obratovala. To je čisti pohlep in egoizem trenutne politike, ki posredno plačuje desetine milijonov EUR za propagando za novo JEK. Pohlepnežem ni mar ne za varnost, ne za čisto okolje in seveda ne za svoje otroke, vnuke in še ne rojene otroke, ki bodo morali skrbeti za te propadle projekte tako z ekonomskega, kakot tudi iz okoljskega in varnostnega vidika, in to naslenjih nekaj stoletij.

      1. S postavitvijo fotocelic na streho NISMO samooskrbni! Slo je samooskrbna zaradi NEK in TEŠ, pa pika. Ampak zaradi politike EU to energijo dajemo na EU skupni trg, nato pa jo nazaj kupujemo po tržnih cenah. Bruh! In imamo skoraj najdražjo elektriko v EU. Bruh. Vi, ki mate panele, pa niste nič bolj samooskrbni, saj te energije ne morete porabiti, ko nastaja, ampak jo mečete stran oz. podarjate omrežju. V preteklosti postavljeni sistemi še uživajo bonitete dane za vzpodbujanje uporabe panelov, zato da se tehnologija prime in se proizvodnja poceni. Da to ni vzdržno se je vedelo že takrat in EU je sedaj to ukinila, najprej novim nato bo še vam. Zato bo treba v nabavo baterij. EU upa, da bomo masovno kupili EVje in pomagali stabilizirati energetski trg EU, ker pač obnovljivi viri NISO SAMOZADOSTNI in TRAJNO STABILNI. Za zagotovitev stabilnosti energetske dobave iz naslova sončnih in vetrnih elektrarn je potrebna ENAKA količina stabilni virov, kot JE in TE!! Ali pa enaka količina hranilnikov, z nekim presežnim faktorjem. V glavnem zemljina skorja ne prenese toliko teže baterij, kot bi jih potrebovala EU, da bi stabilizirala omrežje elektrike proizvedene iz SE in VE (sončnih / vetrnih elektrarn). Zato se forsira električna vozila z ogromnimi baterijami, upeljuje neskončno zapletene tarife obračunavanja in posledično pametne regulatorje, ki bodo znale vse to povezato. Ideja torej je, da ima vsaka hiša na strehi panele, v garaži pa vedno priklopljen EV in to se med seboj regulira. Bruh. Da bom jaz 2x dražje plačal avto zato, da bo potem baterija tega avta življenjsko dobo porabljala za uravnoteženje EU energetskega trga … BRUH in ne hvala.

        Net metering torej JE uničevalec omrežja, ker ga lokalno preobremenjuje, saj ni bilo dimenzionirano za energetske šoke in dvosmerno distribucijo, poleg tega je že sedaj preobremenjeno, ker je bilo dimenzionirano pred 20, 30, 40 leti …

        Vsaka JE je boljša rešitev od panelov. Vestinghausova elektrarna v Krškem bo delala 65 let prede njo bodo zaprli. Morda jo bodo pa še potem generalno prenovili in bo delala 100 let! enako je s TE. Noben panel ne bo deloval niti 40 let! čeprav smo lani Slovenci dali na trg prvi panel na svetu, ki ne degradira in je zasnovan za 25 let, ga Slo strehe ne bodo videle. Ena tonica urana iz Rusije je potrebna na vsaki dve leti. In tudi, čemu ne bi uporabili kar svoj lasten domač uran iz Žirovskega vrha? Saj ga imako dovolj za 25 let. Samo “ne splača se”, ker je ruski cenejši, enako kot egipčanski krompir in španski paradajz, pa seveda kitajski med.

        JE ima zanemarljivo odpadkov glede na pridelano energijo in je najčistejša od trenutno znanih načinov. V elektriko spremeni cca 35% toplote sproščene iz goriva, kar je manj od 40% pri TE, ampak količina porabljenega goriva ni primerljiva. Med tem najboljši sončni paneli prozvedejo 20% elektrike v idealnem primeru, kateri nikoli ni dosežen. Prav tako se paneli uničujejo zaradi toplote in na koncu so nevaren odpadek. “Salonitke No.2”. Tipičen 400W modul je 25 kil brez nosilne konstrukcije, ter meri 2 kvm. Za izenačitev z NEK jih potrebujemo cca 1,82 milijona panelov! Po 20 letih je to odpadek 45.625 ton! Da bi bili postavljeni je potrebno imeti 365 hektarov prostora (cca dimenzija 2×2 kilometra). Ampak to energijo ti paneli dajo zgolj ob idealnih pogojih. Se pravi jih potrebujemo vsaj 2x toliko, da smo pokriti ob slabšem vremenu in vsaj še 2x toliko, da dovolj pridelamo na zalogo. Zdaj pa baterije. Tipična tehnologija danes, recimo tesline, hrani 200 Wh / kilo baterije. Da preskočimo. NEK v dnevu nagreje 17,52 GWh energije. Največja teslina stacionarna baterija zmore hraniti 3 MWh. Torej rabimo 5840 teslinih megapack baterij za hrambo energije pridelane iz panelov, ki bi enakovredila NEK. Te tesline baterije so po 23 ton!! Torej bi rabili cca 8 hektarov površine in čez najkasneje 20 let bi imeli še za 134.320 ton nevarnega LITIJEVEGA odpadka.

        Gremo na NEK. Najprej popravek, da ne grem zdaj preračunavat vse skupaj in naj si vsak sam: NEK dejansko v omrežje oddaja 696 MW energije, in ne nazivnih 730 MW, zaradi lasnega odjema in izgub. Torej vse zgoraj navedeno zmanjša za 5%, kar je brezveze za tole poanto.

        Gorivo in odpadki: 49 ton novega goriva se zaradi famozne Ajnštajnove enačbe E=mc2, po iztrošenosti zreducira na manj kot desetino začetne teže. Pri tem pa v ozračje ne oddaja nobenih vplivov, recimo kot TE oddaja CO2! Gorivo se menja na dve leti, po principu pol/pol, vsako leto pol svežega pol delno iztrošenega. V 20 letih je to cca 500 ton obogatenega urana in 40 ton uranovega odpadka. Za primerjavo enako zmogljiva TE potrebuje cca 13 ton premoga na uro! To je cca 100 kg pepela na uro, kar znese 22 tisoč ton pepela v 20 letih. Pa upamo sešteti koliko C02 se izpusti pri TE? Cca 1kg / kWh, torej 730 ton na uro ali … uff!

        Alzo: kje v panelih/baterijah je kaj ekološkega, pri tej trenutno obliki, kot se jo vpeljuje.

        Rudnik Žirovski vrh ima v sebi ocenjeno 16.000 ton rude, kar bi bilo za cca 576 ton jedrskega goriva, torej za cca 20+ let. Panele sicer sami izdelujemo a te, ki se montirajo so kitajski. Da je JE “zelo drage in neekonomične pridelave energije” je idiotizem. Seveda morda, če bomo spet nabavili pri Američanih. Ti colajo rezervne dele za JEK v zlatih palicah. Kar se je dalo, so naši že sami naredili, preuredili, nadgradili, … in smo neodvisni. “čisti pohlep in egoizem trenutne politike” so sončni paneli in litijeve baterije. Sori. Nikjer se tega ne grejo, samo v Slo in periferiji Evrope, ker osrednja evropa je zagnala TERMO elektrarne. In najbolj nam gradnji NEK2 nasprotujejo tisti, ki imajo XY jedrskih elektrarn … ker komu bodo pa potem drago prodajali poceni proizvedeno energijo, če bomo samooskrbni. Daj no “Grega Novak” pa ravno vaš komentar je dobesedna propaganda za panele. “Pohlepnežem ni mar ne za varnost” – res je, ampak NEK je najbolj varna v EU in je imela zgolj eno varnostno zaustavitev v zadnjih 20 letih. Šlo je za minorno napako. Tuje JE imajo to redno na sporedu vsakega tretjega v mesecu. In edina v EU, ki je zletela v luft je bila Pripjat zaradi človeške napake in dejstva, da je laufala na 1/3 moči, kar jo je že sicer pregrevalo. Pa tega dejstva, da je bila zasnovana za največ polovično zaustavite, Krško pa je zmožna takojšnje 100 zaustavitve. Seveda je treba iztrošeno uranovo rudo hladiti po protokolu, ampak izrabljeno gorivo vsebuje pretežno alfa delce, ki ne predrejo niti gole kože, gama delci so pretežno porabljeni. Relativna varnost je dosežena že, če je odpadek dihtig zaprt in nedostopen. Ampak zahteva se ničelni vpliv na okolje, zato dodatne stopnje varnosti. Mimogrede je sevanje na drugi strani reaktorja NIČ, znotraj kompleksa elektrarne nič in zunaj okoli elektrarne je naravno zemljino sevanje višje. Gre lahko kaj narobe? Seveda, kot povsod pri vsem. Ali je zdaj bolj nevarna stopljena sredica Černobila, ki je smrtna če si ob njej 10 minut ali pa izbruh vulkana, ki je tudi smrten, če te zasuje pepel, ali pa zastrupitev voda s PCB (reka Krupa) ali pa požar na Vrhniki ali pa eksplozija tovarne melamina (Kočevje), … umirite se malo. Vsi smo na poti v onostranstvo, do tedaj pa le živimo! S tem se pa strinjam “vnuke in še ne rojene otroke, ki bodo morali skrbeti za te propadle projekte” – kot so sončni paneli s 17% izkoristka v best scenariju in megatonami toksičnih litijevih baterij, itd.

  3. Če si hočete na hitro uničiti vso perilo, priporočam sušilni stroj. Če je le mogoče cenejše izvedbe z grelcem. Ti na toplotno črpalko bojda manj grejejo in manj uničujejo perilo.

    No, res porabijo 3x manj energije, so pa enako glasni in enako uničujejo perilo. Po vrsti:
    Pri nas se je trudi nabralo kar nekaj “črtic” in imamo še en velik razlog za uporabo sušilca, čeprav mož ima čas obešat perilo, imamo ogromno pokrito teraso, kjer bi lahko posušil vse perilo hkrati, kar ga imamo. Pa vendar živimo na vasi in predvsem pred napovedanim dežjem vsi štirje kmerje okoli nas pridno polivajo gnojevko po travnikih, skozi celo leto. Če to popolnoma ne usmradi oblačil, jih pa zasvinja ogromna količina cvetnega prahu, senenih delcev, zemljinega prahu ali pa zgolj dim, ko kdo kuri plevel ali pa mu zvečer noče potegniti v centralni. Torej sušenje perila na zraku je za nas prava misija, da ujameš vse parametre.

    Sušilnik višjega razreda, na toplotno črpalko, tako opravi večino dela. Porabi cca 0,7 kW elektrike, kar je malo v primerjavi s 3kW, kar smo imeli prej.

    Najbolj se uničijo brisače in frutiraste pižame. Nato nogavice, ter spodnje perilo, majice, ter vse kar je bombažno. Tkanina se izpiha in kmalu postane samo tanka mrežica, ves fluf ki greje in boža pa se nabira na filtrih. Drug problem jem pa krčenje. Če ima mama doma 50+ let stare brisače, ki so če uporabne, pa jih pri nas menjamo na 2-3 leta največ. Šivi in roboci e skrčijo, vsi štikani napisi potegnejo skupaj in je zadeva nagubana kot obraz psa Šarpeja. Neuporabne. Rešimo tako, da prerežemo okrasne šive, pa odrežemo robove … za nekaj mesecev je še, nat ose tako in tako vse scefra, saj se te brisače tako zlahka strgajo da je joj.

    Nogavice so tud potrošna roba. Manj kot je bombaža, bolje je trpežno. Ampak kdo nosi sintetične štunfe. V glavnem sušilec na sensiotive nastavitvah še vedno krči in uničuje. Da ne rečemo, da večina perila sploh ni narejena za sušilec in tako pač sušimo največkrat noter v hiši in uporabljamo razvlaževalec. Ko bodo iznašli hladno sušenje brez huronskega in glasnega pihanja, bo pa bolje. Da ne gre? Sušilec rabi od 90 minut do 3 ur da zmore posušiti žehto mokrega perila. Če jih obesim na teraso poleti, so zunaj suhe prej kot v sušilcu. Če jih pozimi razobesim noter in vklopim razvlaževalnik, je podoben šmoren. Edini razlog zakaj jih vedno ne sušimo po stanovanju je nerodnost in spotikanje ob te stojala in še razvlaževalnik moram privleči v prostor. Sušilnik je udoben, to je pa skoraj edina prednost.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja