Vir: ShutterstockPred kratkim smo bili na pikniku. Saj veste, kako to gre, kajne? Skupina glasnih sorodnikov in prijateljev, čevapčiči in pivo. V grobem.
Sonce nas je toplo grelo, bili smo prijetno utrujeni s prepolnimi želodci, otroci so se porazgubili po vrtu in za dolgim omizjem so se začenjali zanimivi pogovori. Za ograjo pa se je oglasila kosilnica.
Ne vem, če sem že omenila – bila je nedelja.
Skoraj upam si trditi, da je bila naša druščina veliko glasnejša od sosedove kosilnice. Zato ni bil hrup tisto, kar je povzročilo, da se je za mizo razvnel pogovor o – no, o smiselnosti in nujnosti košenja trave ob nedeljah.
Morda je bilo krivo pivo, morda sonce, morda preveč modrih glav na kupu, najverjetneje pa kar mešanica vsega, toda prišli smo do nekaj neverjetno pametnih zaključkov (seveda tople vode nismo odkrili).
Nam res tako zmanjkuje časa, da je potrebno delati ob nedeljah?
Da, zgodi se, da je včasih delo potrebno opraviti tudi v nedeljo. Pride teden, kadar s pomočjo nedelje ne bi bilo opravljeno niti najnujnejše. Morda med tednom zbolimo, nekatere stvari pa kljub vsemu morajo biti dokončane.
Žal se je nedelja iz »dneva počitka« prelevila v »dan stresa«. Postala je dan, ko je potrebno v 24 urah opraviti vse tisto, česar nismo uspeli v ostalih dneh med tednom. Kmetu tako živina kot vreme narekujejo delo v nedeljo. Žal je vse več delovnih mest, kjer je potrebno delati tudi ob nedeljah (morda bi se moralo več delodajalcev zgledovati po Marku Pavčniku). Toda roko na srce, večina si nas lahko privošči dan počitka.
Žal pa se je nedelja iz »dneva počitka« prelevila v »dan stresa«. Postala je dan, ko je potrebno v 24-ih urah opraviti vse tisto, česar nismo uspeli v ostalih dneh med tednom: potrebno je nakupiti vse potrebno za prihajajoči teden, poseči travo, pomiti okna, oprati in zlikati perilo ter, če ostane čas, še oprati in posesati avto. Ob vsem tem pa se obremenjujemo še z vsemi skrbmi, kaj bo prinesel nov teden. Živele nedelje!
»Nimam časa počivati!«
Poznamo odlomek iz Svetega pisma (2 Mz 20), kjer nam Bog zapoveduje, naj na sedmi dan počivamo. Kakšna grozna zapoved, kajne? Na drugem mestu (Mr 2, 27) nam Jezus pove, da je bil ta dan ustvarjen zaradi človeka in ne obratno. Ker MI potrebujemo počitek. Ker MI potrebujemo dan, da si napolnimo dušo, si poživimo duha in okrepimo telo za nov teden pred nami. Resda je za katolike nedelja posvečen dan, ki ga praznujemo tudi z obiskom svete maše, toda zaradi tega ni za nekatolike nič manj pomembna. Ker je »ustvarjena zaradi človeka«.
Naj na tem mestu obudim spomin na žal že pokojnega starega očeta mojega moža. Bil je ‘vojno lice’, imel je kmetijo in garal je od jutra do večera, toda ob nedeljah je oblekel srajco ter počival in zgolj užival ob pogledu na svoje sadove (na vrt, na njivo in nenazadnje na vnuke in pravnuke). »Ob nedeljah mora človek počivati,« nam je stalno ponavljal. Morda je ravno zaradi tega, ker je cenil in si vzel čas za počitek, dočakal zavidljivo starost.
Nedelja je dar, ki ga naša nečimrnost zavrača
Za vse tiste, ki stalno ponavljate, da nimate časa prebrati dobre knjige, popiti dobrega čaja s prijatelji, da se nimate časa igrati igre Monopoly s svojo družino, da nimate časa oditi v hribe ali s kolesom, imam dobro novico: že pred davnimi davnimi leti vam je nekdo podaril vsak sedmi dan v letu, da ga izkoristite za obnovo svojih virov moči.
Kajti ljudje imamo omejene količine telesne in duhovne moči in le-to je nujno potrebno polniti sproti, da ne pregorimo (kar ni ravno več redek pojav).
In če se vam zdi ob nedeljah res tako nepraktično zgolj počivati in uživati ob pogledu na vse, kar je potrebno še postoriti, se spomnite, da je vendar sedmi dan počival celo Bog!
Zato ne gre toliko za vprašanje, kdaj smo od nedeljah začeli kositi travo. Gre bolj za vprašanje, kdaj smo postali tako samozadostni, da smo prepričani, da ne potrebujemo počitka. Da naše telo in naš duh ne potrebujeta daru nedelje. In ravno zaradi predvidevanja nečimrnosti človeka je Bog počitek sedmega dne zapovedal.
S tem, ko nedelja postane delovni dan, se od ničesar več ne razlikuje od ostalih dni v tednu. Življenje postane monotono, naporno, kaj hitro zapademo v pritoževanje in postanemo brezvoljni. Kajti naravno v življenju je, da obstaja čas sejanja in čas žetve, čas žalovanja in čas plesanja (Prd 3). Mora biti čas dela in čas počitka, čas naporov in čas uživanja sadov. Brez praznovanja nedelj se izgubi ves čar.
Foto: honda.co.uk
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Po trenutno veljavni…
Po trenutno veljavni zakonodaji ZRJM-1 (ki je bila v veljavi tudi, ko ste objavili ta članek) lepo piše:
(1) Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo…
Kateri dan v tednu je to nikjer ne piše, zato vas lepo prosim, da vi spoštujete vsaj zakon o varstvu javnega reda in miru. Pa lepo nedeljo.
Ta komentar pa meša zelje s kapuco!
Dolga leta smo živeli v urbanem naselju s približno 50 hišami. Prva kosilnica začne ob 8h, zadnja ugasne ob 20h … poleti še kako uro kasneje. Tako je bilo vselej … zdelo se je, kot da imamo v naselju samo en kosilnico, ker je vedno kosil le eden, nato je bilo nekaj minut tiho in potem je začel drugi. Ko bi vsaj se zmenili, da recimo vsi zalaufamo ob 11h in je potem do kosila fertig povsod. Ampak vprašanje je res blesavo. Potem bi si lahko zastavili tudi vprašanje zakaj se je v Sloveniji daleč največ betona namešalo prev čez prvomajske praznike. Danes, ko živimo v demokraciji, so nedelje delovni dan. Proste imamo ponedeljke. Je pa zdaj jasen tudi odgovor: Kosi se ob nedeljah odkar imamo demokracijo. V socializmu se ni kopsilo na nedelje, ker se ni spodobilo! V socializmu so ljudje delali pon-pet of 6-14h, sobote in nedelje pa so večinoma bile proste. Trgovine so zaprle vrata v petek popoldan, v nedeljo se je hodilo k maši! Delavec pa je zaslužil za morje vsako leto. “Fušalo” se je pa za luksuz, kot so bili vikendi (na morju), drugi avto, smučarijo ali izlete v tujino. Danes pa se fuša za osnovno preživetje, saj s plačo 630 bruto ne moreš preživet … razen če nimaš zaledja v starših in premoženju, ki so ga ustvaril v socializmu. Danes pa smo demokratični sužnji zahodnim multinacionalkam, ki nas silijo v delo petek in svetek od jutra do večera (prodajalka je delala 6+1 dni dokler niso “levičarji” dosegli ukinitev nedelj -> in ne vaši dragi N-S-ijevci; ti so glasovali ZA delo ob nedeljah). Zato mi je članek v uvodu sprenevedanje in norčevanje.