Hvaležen sem za prepire v zakonu!

Prepir v zakonu je ena izmed stvari, ki se je redkokdo iskreno veseli, a se obenem zavedamo, da je sestavni del vsakega odnosa in zakona. Prepirov sem se dolgo izogibal, na nek način sem se jih celo bal. Predvsem zaradi dejstva, da v prepiru s prehitrimi in nepremišljenimi besedami nisem želel prizadeti žene. Toda dlje kot sva poročena, bolj imam občutek, da je tudi prepir zelo pomemben in na poseben način tudi potreben del najinega odnosa. Zakaj?

Ventil za sproščanje napetosti

Enostavno je izbruhniti in dati iz sebe vse, kar se je nalagalo, precej večji izziv pa je nato utihniti in poslušati.

Razlogov, ki v meni povzročajo napetost, je ogromno. Pogosto pa to napetost sprostim tam, kjer so za napetost najmanj krivi. Doma. Zakaj je domače stanovanje tisti prostor, kjer mi tako enostavno dvigne pokrov? Zakaj sem zmožen več dni skupaj prenašati takšne in drugačne »traparije«, ob enem samem »napačnem« stavku žene, pa mi popustijo zavore?

Na nek način je odgovor preprost. Zato, ker se doma počutim varno. Vem, da lahko ženi povem vse. Vem, da sem lahko iskren. Vem, da bo prenesla moj izbruh in obenem razumela, da je posledica nelagodja, ki se je gradilo dlje časa.

Pogoji

Spoštovanje. Najbolj pomembno se mi zdi, da v vsakem malo bolj intenzivnem pogovoru (beri: prepiru) ohranim spoštovanje do žene. Nikoli, v nobenem trenutku si ne smem dovoliti, da bo najin prepir prešel nivo spoštovanja in postal žaljiv.

Prepir je odlična priložnost, da preneham z zazrtostjo le vase in v moje »potrebe« in pričnem s sprejemanjem potreb in želja, ki jih ima žena.  

Poslušanje. Prepir ni le stvar govorjenja in zagovarjanja mojih stališč. Enako pomemben je tudi drugi del, ko je potrebno dati prostor poslušanju tega, kar mi ima žena povedati. In to je težji del prepira. Enostavno je izbruhniti in dati iz sebe vse, kar se je nalagalo, precej večji izziv pa je nato utihniti in poslušati. Ampak brez poslušanja ni prepira. Brez poslušanja to ni prepir, ampak monolog, ki ne prinese nikakršne rešitve.

Rešitev. Tudi po najbolj goreči debati se na koncu potrudim, da z ženo prideva do zaključka. Da iz prepira potegneva nauk o tem, kaj naju je do prepira sploh pripeljalo. In da se nato trudim te dejavnike zmanjšati na minimum. Rešitve pogosto nisem sposoben najti takoj po prepiru. Včasih potrebujem uro ali dve, včasih celo kakšen dan. Ključno je, da se potrudim, da zaključek nikoli ne izostane. Le tako je lahko (dober) prepir tudi naložba v izboljšan odnos med nama.

Od zazrtosti vase do poslušanja žene

Prepir se običajno prične z argumentacijo, ki je namenjena obrambi moji lastnih stališč. Toda, bolj kot se prepir nadaljuje, manj je argumentacije in obrambe, več je poslušanja in sprejemanja nasprotnih stališč. Prepir je odlična priložnost, da preneham z zazrtostjo le vase in v moje »potrebe« in pričnem s sprejemanjem potreb in želja, ki jih ima žena.  

Po vsakem prepiru še bolj ljubim svojo ženo

Najbolj neverjeten občutek, ki ga vedno znova občutim po prepiru pa je zavedanje, kako zelo ljubim svojo ženo.

V kolikor so del najinega prepira spoštovanje, poslušanje in iskanje rešitev je po prepiru prisoten občutek zadovoljstva. Ne, da sem ponosen na to, da sva se prepirala, ampak je zadovoljstvo v tem, da sva zmogla v prepiru iskati pot za iskanje rešitev in za rast najinega odnosa. To pa moje možno le, če tudi v prepiru ne pozabim, da imam pred sabo ljubljeno osebo.

In ko se po prepiru čustva malo poležejo, pride na plano hvaležnost. Hvaležnost, da naju prepir ne vodi po poti stran drug od drugega, ampak se trudiva priti bližje drug k drugemu. Ta hvaležnost pa vedno znova obudi spoznanje, da je dober prepir lahko tudi iskrena potrditev najine ljubezni.


Preberi več: