Se znata prepirati? 7 pravil zdravega prepira

Foto: Shutterstock

Morda se nam na prvi hip zdi, da prepir ne sodi v zakonsko življenje. Da tam nima svojega mesta oziroma ga ne bi smel imeti. Pa to ne drži. Vsak par se mora brusiti in to se, želimo ali ne, zgodi tudi preko prepirov.

Ne ustrašite se. Niste edini, ki se skregate. Čeprav je večino časa v zakonu lepo in brez težav, pa vsak par naleti na »svoje mine«. Ki pa niso nič slabega, če jih znamo pravilno in zdravo preskočiti. A ne slepimo se, tudi prepiramo se lahko zdravo ali nezdravo. Prav od nas je odvisno, kakšno pot bomo izbrali. Zato le pogumno, vsak prepir nas lahko še bolj poveže. Vendar bodimo pozorni na to, kako se kregamo.

Jeza ni slabo čustvo, samo primerno jo je treba krotiti

Jeza ni slabo čustvo. To večkrat slišimo. Slabe pa so lahko posledice jeze, če jih ne znamo pravilno krotiti. Saj verjamemo, ni lahko biti kolerik in krotiti svojo jezo. A v zakonskem prepiru imate »za nasprotnika« nekoga, ki ga vendar ljubite.

Zato pomislite, kako bi svojo jezo lahko ublažili in zakoncu svoje težave povedali na način, ki bo spoštljiv. Če vas jeza tako preplavi, da se ne znate sami obvladati, prosite zakonca, naj vam pomaga. Midva z možem imava za to priložnost »varno besedo«. Ko v prepiru začne jeza prevladovati, skoraj vedno pri meni, ker sem bolj borben karakter, mož izreče tisto besedo. Takrat vem, da sem na tem, da grem predaleč in da moram umiriti ton govora.

To si zaslužita oba. S spoštljivostjo bo prepir imel manjši učinek, hitreje pa bosta našla rešitev.

Umik ali soočenje

Pogosto se v prepiru zgodi, da se eden od udeležencev umakne. Pogrezne vase. Zapre in začne svoje tihe dneve. V večini primerov je to moški. Ženske tak umik pogosto dojamejo kot neljubeče dejanje. Pri tem je še posebej pomembno, da se zavejo, da umik ne pomeni, da jih ne mara več. Umik je njegov način, da pokaže, da je ranjen in da mora premisliti.

Tudi prepiramo se lahko zdravo ali nezdravo.

Če nam je težko sprejeti umikanje, to zakoncu povejmo. Prosimo ga, naj se po nekaj minutah vrne, da lahko razčistita težavo do konca. Če je vaša reakcija pogosto zapiranje vase, se potrudite priti sozakoncu naproti in zmanjšajte ure čakanja. Tako bo obema lažje.

Čas in kraj sta pomembna dejavnika

Ko pride do prepira, tega navadno ne načrtujemo. Sproži se nek mehanizem, na plano privrejo čustva, naš razum se zamegli in takrat ne pomislimo na to ali je čas primeren ali ne, samo začnemo svoj prepir.

A tudi nad tem imamo lahko kontrolo. Če neko stvar opazujete dlje časa in vas moti že nekaj dni, raje izberite pravi čas in kraj, ko boste, takrat še mirni, svojemu zakoncu povedali, kaj vas moti. Če bodo čustva vsaj malo na nižji frekvenci, bo pogovor lažje stekel in bo potekal na drugačnem nivoju. Čeprav je to zelo težko doseči, se vseeno splača načrtovati, kdaj bomo povedali določeno stvar, ki nas moti.

Držimo se teme

Saj veste, kako gre. Začnemo z otroki, nadaljujemo z nepospravljeno hišo, končamo pri tašči. Pogosto se v prepiru zgodi, da preko ene teme skačemo v drugo. Ker je ravno priložnost.

A za zdrav prepir je to zelo neučinkovito. Držimo se teme, ki je v tistem trenutku pereča in rešimo po eno stvar hkrati. Če želimo vse rešiti naenkrat, se na nas zgrne preveliko breme in pogosto na koncu ni rezultata prav na nobenem področju.

Bodimo jasni

Pogosto povečamo razsežnosti problema, ker jasno ne opredelimo, kaj nas moti. Včasih je vzrok zgolj slab dan v službi, pa nam je tudi juha doma preslana. Iz takšnih primerov se mnogokrat razvije prepir. Lahko bi rekli: »Oh, za menoj je res težak dan, prosim za malo miru.« A se raje razjezimo, ko nam otroci skočijo v objem.

V prepiru pogosto pozabimo, da tisti, ki stoji nasproti nas ni nas sovražnik, ampak zakonec.

Namesto da bi povedali, kaj konkretno je naš zakonec rekel narobe, mu samo zabrusimo: »Itak me nikoli ne razumeš!«

Vendar prav s tem pogosto povzročimo, da slabe volje postane tudi naš zakonec/bližnji in da prepir sploh nima več rdeče niti. Kar vse povprek je nekaj narobe.

Če nas kaj moti, bodimo točni in odkriti. Pa bo kakšna stvar lažje rešljiva.

Poslušajmo drug drugega

Pogosto se zgodi, da je en od zakoncev močnejši v besedah kot drugi. Govori hitreje in več. Drugi pa ob njem veni in čaka, da bo dobil redko priložnost, da pove še svojo plat zgodbe.

Dobro je, da pri prepiru oba ozavestita, da imamo dvoje ušes in samo ena usta. Ter skušata drug drugemu prisluhniti.

Obstaja mnogo tehnik, ki k temu spodbujajo. Ena izmed zelo učinkovitih in znanih je povratni stavek. Če je boj čustven in vroč, ga upočasnite tako, da zaženete “povratno zanko”. Vsakič, ko zakonec nekaj pove, ponovite to, kar ste slišali. Na primer, »Draga, slišim, da govoriš, da te dolgočasim, ker nimam nobenega dejavnosti razen službe. Je tako?« Drugi se nato odzove tako, da potrdi točnost vaše izjave ali jo razjasni.

Ne pozabi: tvoj partner je dobronameren

Čeprav smo to točko prihranili za zadnjo, je morda ena najpomembnejših. V prepiru pogosto pozabimo, da tisti, ki stoji nasproti nas ni nas sovražnik, ampak zakonec.

Trenutno je razburjen in prav tako ste razburjeni vi. Nekaj vama je stopilo na žulj. Enemu ali drugemu. Pa vendar prav takrat skušajmo obuditi zavest, da je vaš partner dobronameren. Morda se ne izraža spoštljivo, morda je rekel stvari, ki so vas prizadele. Pa vendar v sebi veste, da to ne dela samo zato, da bi vam škodil. Tudi njega je nekaj prizadelo in zdaj je njegov odziv takšen kot je.

Če se uspemo v trenutku konflikta zavedati, da je vaš partner dobronameren, bo prepir veliko milejši in krajši.

Kako le lahko še vedno nadiraš nekoga, ki je spravljiv, vam poda roko in vam ljubeznivo reče: »Saj vem, da mi želiš dobro, samo povej mi še na lep način, kaj te muči.« Če boste to zmogli, bo prepir gotovo zdrav in konstruktiven.