Hura, šola se je začela

Če kdo misli, da provociram, se hudo moti. V resnici se začenja nov krog možnosti, ki jih imamo le največji srečneži tega sveta. Lahko se izobražujemo. Lahko računamo, pišemo in beremo in se seznanjamo z nešteto pojavi, raziskavami, domnevami in razmišljanji, o svetu, ki nas obdaja. Kakšna suha sreča.

Blagoslov izobraževanja

Ko sem bila v srednji šoli, me je nekoč prešinilo, da je eden ključnih trenutkov v življenju človeka tisti, ko se nauči brati. Odpre se mu tako neizčrpen vir, da svet nikoli več ni enak. In da niti poti nazaj ni več. Bereš lahko o stvareh, ki jih sam nikoli nisi videl, bereš lahko razlage pojavov, ki jim sam nikoli ne bi prišel do dna, bereš lahko, kaj se dogaja v nekih drugih glavah … Kakšen blagoslov!

Jesenski mejnik

1. september je v letu tisti datum, ki verjetno najbolj zaznamuje naše življenje. Dokler smo v procesu izobraževanja sami, je to mejnik, ko prestopamo v višji letnik ali celo stopnjo izobraževanja. Potem imamo nekaj let »mir« (če le ne obiskujemo npr. kakšne športne vadbe, ki je prav tako vezana na ta datum), in že so tukaj otroci z vrtcem in kasneje šolo. Pa se sklene krog.

Spet smo na samem začetku septembra. Čeprav sama nikoli nisem bila zelo velika ljubiteljica šole, pa sem vsak konec avgusta težko čakala, da spet vidim svoje sošolce. Toliko smo si imeli povedati! In ko gledam svoje otroke, prav tako opažam, kako jih (in nas) teden ali dva pred koncem počitnic prevzame poseben nemir.

Medtem, ko oni hrepene po prijateljih in skupnih lumparijah, jaz mrzlično razmišljam, kdo potrebuje novo obutev in preverjam, komu so prekratke hlačnice in rokavi.

Počitniški čudež

V svojo sramoto priznam, da me je, ko še nisem bila izkušena večkratna šolska mama, včasih konec počitnic zaneslo v razmišljanje, da bi bilo dobro »od lani kaj ponoviti«. K sreči sem po naravi bolj lene sorte in tega nikoli nisem uresničila. Kajti prve dvakrat me je otrok takoj po prihodu v šolo presenetil in snov, ki je zagotovo ni imel utrjene konec leta, obvladal. Kot da bi se usedla, kot da bi dozorel. Zdelo se je, kot da se je zgodil mali počitniški čudež. In tretjič me ni več zaneslo. Ko so počitnice, počivamo. Počnemo tisoč drugih stvari, s šolskimi predmeti pa se ukvarjamo zgolj priložnostno in slučajno.

Red novega šolskega leta

Še nekaj je, kar me ob začetku šolskega leta spravlja v boljšo voljo. Ko se oblikuje urnik vsakega posameznega družinskega člana, se v našo družino spet naseli red. Poleti prihajamo in odhajamo, spat hodimo »malo mešano«, jemo, ko smo lačni ali je na mizi končno prostor, pospravlja tisti, ki je slučajno doma, kdaj pustimo tudi popoln kaos in samo zapremo vrata ter gremo dogodivščini naproti.

Potem pa pride september in naša življenja se spet oblikujejo po urniku. Na domači oglasni deski se pojavijo seznami domačih opravil in zadolženih zanje, omare so pospravljene, stvari zložene, po navadi se znebimo mnogih neuporabnih stvari in oblačil, ki smo jih prerasli ali strgali. In stanovanje spet diha in diši po jesenskih sadovih.

Zato ob začetku šolskega leta kličem – hura, spet se je pričelo! Naj bo blagoslovljeno!