Ob začetku šolskega leta namesto v učilnico v gozd

Thumbnail

Danes več kot 1.500 slovenskih otrok začenja novo šolsko leto v skupini ali razredu, kjer vzgojiteljice in učiteljice že uspešno uvajajo načela gozdne pedagogike v vzgojno-izobraževalne načrte.

Kar je bilo pred desetletji samoumevno, danes ni več. Otroci so izgubili stik z naravo, gozdom in nenazadnje sami s seboj. Premalo so zunaj in premalo se gibljejo, nimajo razvitih motoričnih in socialnih veščin, manjka jim motivacije za delo in ustvarjalnosti, ne poznajo okolice svojega doma in živijo vse preveč v virtualnem svetu, ki ga narekujejo elektronski mediji in socialna omrežja, pravijo na Inštitutu za gozdno pedagogiko.

Na ta aktualen problem slovenske družbe odgovarja gozdna pedagogika, ki spodbuja tako otroke kot odrasle, da gredo ven iz vrtca ali šole in poiščejo v gozdnem svetu neskončne možnosti za raziskovanje, igro in učenje.

»Gozdna pedagogika daje prednost pred usmerjenimi in vodenimi aktivnostmi otrokovi radovednosti, čudenju in spontanemu raziskovanju,« pravi Natalija Györek z Inštituta za gozdno pedagogiko, ki spodbuja slovenske javne šole in vrtce k učenju na prostem.

Po prvih šestih letih delovanja skupaj z več kot 500 pedagoškimi delavci, ki so doslej sodelovali v aktivnostih Inštituta, opaža številne pozitivne spremembe: »Skupaj z vrtci in šolami, ki izvajajo vzgojno-izobraževalni proces v gozdu – poimenovali smo jih gozdni vrtci in gozdne šole – opažamo, da so otroci bolj zdravi in umirjeni, motorične veščine so se izboljšale, bolj so samozavestni, zaznati je višjo odgovornost do okolja, bolj so motivirani za delo in ustvarjalni, lažje sodelujejo in imajo lepše medsebojne odnose

V Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije je trenutno povezanih že preko 100 članic iz vse Slovenije, projekt podpira tudi Zavod RS za šolstvo.

Vrtec Antona Medveda Kamnik je bil med prvimi pobudniki tovrstnega povezovanja. Brigita Urbanija, pedagoška vodja tega osrednjega kamniškega vrtca, meni, da je vrednost tovrstnega povezovanja zelo dragocena: »V našem vrtcu nam je prav s podporo Inštituta za gozdno pedagogiko in Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije po sedemletnem prizadevanju uspelo razširiti prostor naših dejavnosti v gozd. V naravnem učnem okolju gozda se lahko naši otroci spontano gibajo in raziskujejo. Bivanje v gozdu je postalo za nas način življenja, zunaj smo ne glede na letni čas in vremenske pogoje.«

Dodaja še, da postajajo te vsebine vse bolj del njihove vizije delovanja: »Naš cilj je opolnomočenje strokovnih delavcev, staršev in širše javnosti, da bi znali prepoznati velik pomen takšnega spodbudnega okolja za celostni razvoj otrok.«

Na Inštitutu za gozdno pedagogiko skrbijo za stalno izobraževanje pedagoških delavcev, staršev in vseh drugih, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok. V teh dneh je izšel že tretji priročnik s področja gozdne pedagogike z naslovom Gremo mi v gozd. Gre za uporaben, duhovit in inovativen vodnik, v katerem bodo našli ideje za igro in učenje vsi, ki verjamejo, da je gozd odlično okolje za razvoj otroka.

Mnogi pedagoški delavci pričakujejo že tudi strokovni seminar, dvanajsti po vrsti, kjer bodo pridobili nova znanja in praktične ideje za igro in učenje otrok v gozdu. Vzgojiteljica Mateja Mušič iz Vrtca Čriček OŠ Matija Valjavca Preddvor se veseli seminarja, na katerem bo predala udeležencem lastne izkušnje, ki jih je pridobila z otroki v gozdu: »Vsak obisk v gozdu je neponovljiv. Iz gozda prihajamo zadovoljni, sproščeni, navdušeni. Zato gremo tja zelo radi, včasih tudi dvakrat do trikrat tedensko.

»Iz gozda vsakokrat pridemo bogatejši za različne izkušnje in doživetja. Vzgojiteljici z opazovanjem otrok spremljava dogajanje, v njihovih idejah iščeva nove možnosti za dejavnosti, ki jih načrtujeva in izvedeva. Gozd nas povezuje med seboj, krepi naše medsebojne odnose, sodelovanje in zaupanje, otroci pa vstopajo vanj vsakič bolj samostojno in kompetentno,« zaključuje Mateja Mušič.

Foto: Natalija Gyorek, Lučka Drganc, Irena Kidrič