Foto: CanvaDanes ob 15. uri Civilna iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih in Združenje zasebnih vrtcev Slovenije organizirata protestni shod pred državnim zborom. Razlog je novela zakona o vrtcih, ki v takšni obliki, kot je sedaj, predvideva ukinitev financiranja zasebnih vrtcev iz javnih sredstev. Menijo, da ta zakon uvaja čisti monopol v predšolski vzgoji in odvzema otrokom že pridobljene pravice, staršem pa svobodno izbiro, torej kateri vrtec bodo izbrali za svojega otroka. Zakon tudi ignorira več kot 900 pripomb, ki so jih podali posamezniki, vrtci in občine.
Zakaj sploh imamo vrtce?
Morda bi bilo dobro najprej razčistiti, zakaj sploh imamo vrtce. Jih imamo zaradi zaposlenih in zaradi države? Ali jih imamo zaradi otrok in staršev? Že odgovor na to vprašanje nam da jasen odgovor na to, da je perspektiva vlade zgrešena. Ali res nimamo druge možnosti za varčevanje kot so otroci?
Ko poslušamo razprave glede te teme, ostaja vtis, da zasebni vrtci občine in državo veliko stanejo. Da so otroci v njih privilegirani in da ustanovitelji vrtcev služijo mastne denarje. Vendar to ni res.
Zakaj bi rušili nekaj, kar deluje in je za državo racionalno, in zakaj bi staršem odvzemali pravico do tega, da sami izberejo vrtec za svojega otroka.
Koliko zasebni vrtci stanejo državo?
Zasebni vrtci so zaradi infrastrukture in osebja, ki ga prinesejo s seboj, več kot racionalna rešitev. Večina zasebnih vrtcev v Sloveniji deluje kot nepridobitni zavodi ali društva, ne kot gospodarske družbe. Zasebni vrtci izvajajo javni kurikulum, torej enako kot javni vrtci. Poleg tega zasebne vrtce danes obiskuje manj kot 5 % otrok. To je majhen delež, ki nikomur ničesar ne jemlje zgolj pozitivno dopolnjuje obstoječi sistem. Ko poslušamo razprave glede te teme, ostaja vtis, da zasebni vrtci občine in državo veliko stanejo. Da so otroci v njih privilegirani in da ustanovitelji vrtcev služijo mastne denarje. Vendar to ni res.
Ob tem pa 18 % otrok v Sloveniji vrtca sploh ne obiskuje. Ali ne bi bilo bolj smiselno prizadevanje za vključitev teh otrok v vrtce kot pa onemogočanje že obstoječih vrtcev. Zakaj bi rušili nekaj, kar deluje in je za državo racionalno, in zakaj bi staršem odvzemali pravico do tega, da sami izberejo vrtec za svojega otroka.
Žalostno je videti, kakšna je naša mentaliteta. Ne moti nas, da neznano kam v raznih projektih preko aneksov in drugih kanalov odtekajo milijoni. Moti nas, da sosedov otrok hodi v, po naše, “elitni” zasebni vrtec. Pa sploh ni eliten, samo malce drugačen vzgojni pristop ima. Morda ga sosedov otrok potrebuje. Morda to njegovim staršem pomeni veliko. Tudi oni plačujejo davke v naši državi. In tudi mi lahko otroka vpišemo v zasebni vrtec.
Si res želimo družbe, kjer imamo samo eno možnost?
Zasebni vrtci so filter vzgojnih pristopov
Velikokrat slišimo argument, da zasebni vrtci niso potrebni, da pa je smiselno pozitivne prvine njihove pedagogike uvajati v javne vrtce, da jih bodo deležni vsi otroci. In to se vsekakor tudi dogaja. Montessori pedagogika, waldorfska … Nekateri pristopi so že davno postali ustaljena praksa tudi v javnih vrtcih. Bilo bi torej precej kratkovidno spregledati izjemno pomembno vlogo zasebnih vrtcev, ki v naš prostor prinašajo in uveljavljajo nove pedagoške pristope. So nekakšni ‘trendseterji’ na področju vzgoje. Morda se vsi pristopi dolgoročno ne izkažejo za vrhunske, toda mnogi se in zasebni vrtci so nek filter, ki večinskemu javnemu sistemu omogoči, da vnese v svoj model preizkušene in koristne metode dela z otroki.
Napačna perspektiva vlade
Perspektiva vlade je zgrešena. Podobna je kmetu, ki podira svoje hleve, ker nima živine. Morda se kratkoročno to zdi smiselno, toda če želi, da njegova kmetija dolgoročno obstane, bi se moral ukvarjati s tem, da bo hleve napolnil. Pri kmetu še morda lahko rečemo, da se bo morda usmeril v poljedelstvo ali v drug poklic, toda na ravni države, otrok ne more nadomestiti nič.
Država in občine bi morale glede na žalostno demografsko sliko delati vse za to, da bi družinam olajšale življenje. Z raznimi ukrepi in pristno naklonjenostjo družinam bi jih morale spodbujati, da bi se odločali za več otrok. To, da bomo z ukinitvijo financiranja zasebnih vrtcev prihranili nekaj dobesedno drobiža na državni ravni, je zelo kratkovidno in pesimistično.
Perspektiva vlade bi morala biti, da ponudi družinam tako naklonjeno okolje, da se bo vsak mlad par brez skrbi odločil za otroka in da bo vsaka družina sproščeno sprejela še enega otroka medse. K temu pa spada tudi svobodna izbira vrtca. Si navsezadnje res želimo družbe, v kateri imamo samo eno možnost?
Za nedeljo pripravljamo intervju z Gregorjem Bezenškom, v katerem bo pojasnil, zakaj potrebujemo zasebne vrtce in zakaj ti nikomur ničesar ne jemljejo, ampak bogatijo celotno vzgojno-pedagoško okolje. Vabljeni k branju.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Tatjana Jakovljević: Preveč pozornosti otroku dela več škode kot koristi
Mag. Mojca Košič: “Otrok, ki je deležen spoštovanja, ima veliko zaupanje vase”
Dr. Katarina Kompan Erzar: “Kako bo otrok razvijal sebe in svoj potencial, je odprto do konca”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
