8 stvari, ki sem jih nehala početi v zakonu, da bi postala srečnejša žena

Vir: Shutterstock

Znani ameriški avtor Gary Chapman je lepo zapisal: “Zakon je v stalnem prehodnem stanju. Nenehno se premika iz enega letnega časa v drugega – morda ne vsako leto, kot v naravi, ampak premika se z gotovostjo in doslednostjo. Dobra stran tega pa je, da se lahko v vsakem trenutku izboljša.”

Če smo na začetku zakona mislili, da “zadevo obvladamo”, smo dokaj hitro lahko prišli do spoznanja, da se imamo še marsikaj za naučiti, kakšno stvar opustiti, na novo razumeti, stopiti tri korake nazaj, pogledati vase … Predvsem pa sprejeti, da v tem “nenehno premikajočem se odnosu” lahko spremenimo samo sami sebe. Da bi se na to pot preobrazbe lažje podali, nam je lahko v pomoč zapis na blogu Olumni Mabel, kjer navajajo osem stvari, ki jih je neka žena prenehala početi, da bi postala srečnejša žena.

1. Ko me je mož prizadel, sem ga nehala ignorirati. Namesto tega sem se začela z njim pogovarjati

Vsakič, ko me je mož prizadel, sem ga ignorirala. In tukaj ne mislim, da sem ga ignorirala le nekaj minut – ignorirala sem ga po več dni skupaj. Potem pa me je nekega dne prešinilo: zakaj to počnem? Zakaj sem se odločila biti nesrečna, ko pa je na voljo toliko drugih možnosti?

Spoznala sem, da če želim biti srečna v svojem zakonu, potem moram prevzeti odgovornost za to, kako se odzivam in rešujem konflikte.

Tako bom namesto ignoriranja moža, ko me bo prizadel, še vedno razburjena, vendar mu bom namesto izogibanja ali zapiranja vase povedala, kaj me moti, in o tem se bova pogovorila.

To zahteva več truda, kot če bi se sama razburila, vendar pa nama pomaga, da hitreje prebrodiva težave, saj o njih komunicirava, namesto da jih ignorirava ali se o njih prepirava pozneje, ko čustva močno narastejo.

Torej, namesto da bi svojega moža ignorirala, ko me prizadene ali noče z menoj govoriti, bom še vedno občutila “težka” čustva, a namesto da bi se ga izogibala ali se pred njim zaprla, mu bom povedala, kaj me muči, in o tem se bova pogovorila.

2. Nehala sem pričakovati, da bo moj mož popoln

To je zelo pomembno, saj sem včasih mislila, da če bi bil moj mož popoln, potem v najinem zakonu ne bi bilo težav. Toda resnica je, da popolnost ne obstaja – niti v zakonu. In pričakovati, da bo nekdo popoln, nas bo samo pripeljalo na pot razočaranja in frustracij. Spoznala sem, da ko gre za zakon, ni “popolnega”; vedno bodo stvari, ki nam na partnerju morda ne bodo všeč, in pridejo časi, ko se ne bomo razumeli.

To je pač narava poročenosti. Če od zakonca in od sebe ves čas pričakujete popolnost, nikoli ne bomo zadovoljni sami s seboj ali drug z drugim. Namesto da bi ves čas poskušala narediti stvari popolne (česar ne zmoreva), se osredotočava na to, da bi bil najin odnos čim bolj zdrav.

3. Nehala sem pričakovati, da mi mož bere misli

Spoznala sem, da postajam žena, ki ji je težko ugoditi, ker sem pričakovala, da bo moj mož vedel, kaj hočem, potrebujem in čutim. Vendar, kakor jaz nisem bralka misli, tudi ni smiselno pričakovati, da bo to on. Spoznala sem, da če nekaj od njega pričakujem, ga moram, namesto da samo domnevam, da bo vedel, kaj je to, za to preprosto prositi.

Na primer, veliko žensk pričakuje, da jim bodo možje dali najlepše darilo po porodu, vendar se tega zaveda le malo mož. Če je vaš mož takšen, mu to povejte. Ne pričakujte, da vam bo prebral misli in poznal vaše srčne želje.

4. Nehala sem misliti, da je ranljivost slabost

Biti ranljiv je pravzaprav najmočnejša stvar, ki jo lahko narediš v svojem odnosu.

Včasih sem mislila, da sem zaradi ranljivosti šibkejša in da bi morala v svojih odnosih vedno postaviti zidove, ker je tako varneje. Toda zdaj, ko sem začela sprejemati svojo lastno ranljivost, razumem, da je pravzaprav ravno nasprotno – biti ranljiv je pravzaprav najmočnejša stvar, ki jo lahko narediš v svojem odnosu.

Ko smo s partnerjem ranljivi, mu dovolimo, da vidi, kdo v resnici smo, in se mu odpremo. Vidijo vse naše napake, muhe in nepopolnosti, pa tudi tisto, kar nas dela posebnega – in še vedno so tam z nami. Vseeno nas imajo radi in je to prav neverjetno.

5. Nehala sem primerjati svojega moža z drugimi možmi

Ta odpoved je zelo močna. Vsi vemo, da je primerjava tat veselja, vendar se to v naših zakonih zgodi tako preprosto. Še posebej, ko se počutimo potrti ali osamljeni ali ko se naš zakonec ne obnaša kot popoln zakonec. Svojega moža sem primerjala z drugimi možmi. Moj mož ima veliko dobrih lastnosti. Je koristen, pameten in skromen. Toda včasih sem se zalotila, da ga primerjam z drugimi možmi in imam občutek, da ni tako dober kot oni. Potem pa sem ugotovila, da ga moram nehati primerjati z drugimi ljudmi, če želim biti z njim srečna.

Čeprav imamo vsi svoj edinstven nabor spretnosti in prednosti, bo vedno obstajal nekdo, ki je v nečem boljši od nas – in obstaja veliko stvari, v katerih smo mi boljši od njih.

Kot žene smo pogosto v skušnjavi, da svoje može primerjamo z drugimi možmi in smo pozorne zgolj na to, kar v njihovem vedenju manjka, ali še huje – mislimo si, da nas nimajo tako radi, kot bi nas lahko imel kak drug mož. Ampak resnica je, da nas naši možje ljubijo na tak način, kot nas ne ljubi nihče drug.

Če svoje može nehamo primerjati z drugimi in se osredotočimo na to, kaj za nas naredijo, namesto na to, česa ne naredijo ali na to, kakšni so v primerjavi z drugimi, bomo v svojem zakonu srečnejše in bolj zadovoljne kot kdaj koli prej.

6. Nehala sem primerjati svoj zakon z drugimi

Vsi vemo, o čem tukaj govorimo. Na družabnih omrežjih vidimo prijateljev zakon ali nek par in si mislite: “Vau, kako sta srečna! Njun odnos je neverjeten.”

Potem primerjamo svoj odnos z njihovim in preprosto ugotovimo, da nam nekaj manjka. Vendar sem se naučila, da se vedno najdejo pari, ki se zdijo srečnejši od nas. To se nikoli ne bo spremenilo. In če se še naprej poskušamo meriti z njimi, nam ne bo nikoli bolje. Zavedam se, da primerjanje našega zakona z zakonom drugih ljudi ni le nesmiselno (ker svojega življenja nikakor ne morete primerjati z njihovim), ampak nas tudi vodi v zajčjo luknjo “kaj bi bilo, če bi bilo”.

Kaj če imajo boljšo hišo? Kaj če imajo boljšo službo? Kaj če imajo več denarja kot mi? In kar nenadoma ves dan razmišljamo o tem, česar nimamo, namesto da bi cenili to, kar imamo.

Nehati moramo primerjati svoj zakon z drugimi – in se namesto tega osredotočiti na tisto, zaradi česar je naš odnos edinstven in poseben, tudi če se nam ne zdi tako vznemirljiv.

7. Učim se ne prekinjati moža

Moža sem ves čas prekinjala in – moram priznati – še vedno ga. Ampak se učim in delam na tem, da ga ne bi več. V pogovor sem se vmešala, še preden je uspel dokončati misel, in mu dala občutek, da to, kar je rekel, ni pomembno. Potem sem ugotovila, da to ni prizadelo le njegovih čustev – prizadelo je tudi najin zakon. Zaradi tega se mi je zdelo, da mi je vseeno, kaj govori, zaradi česar se je v najinem odnosu počutil nepomembnega in nevrednega.

In to ni tisto, kar želim za naju. Zato sem se začela učiti, da ga ne bom več prekinjala, in v najinem odnosu se je to zelo spremenilo. Danes se počuti poslušanega, spoštovanega in ljubljenega – in to so stvari, ki so v zakonu najpomembnejše.

8. Nehala sem biti neprizanesljiva

Če ne morem sprejeti napak svojega partnerja, zakaj bi ga želela imeti ob sebi?

Ker sem nekoliko perfekcionistično usmerjena, je to zame bila velika stvar. Če se pri čem zmotiš, te bom o tem obvestila. Toda stvar je v tem, da bova, ko sva poročena in gradiva najino življenje skupaj, delala napake in bodo stvari, ki bodo šle narobe. Ne bo vedno lepo in popolno – zato potrebujeva drug drugega. Če ne morem sprejeti napak svojega partnerja, zakaj bi ga želela imeti ob sebi? Naučila sem se, da je v redu, če delamo napake – včasih drug drugega razočaramo ali celo drug drugega po nesreči ranimo.

To ne pomeni, da nismo vredni, da ostanemo skupaj – pomeni le, da smo ljudje. Vsi delamo napake, ker se tako učimo in rastemo kot ljudje.