Foto: CanvaVčasih so najpreprostejše ideje tiste, ki najbolj vžgejo. Skupno barvanje je v naši družini spodbudilo globoke pogovore in trenutke veselja.
Naša družina je zelo raznolika, otroci so mešanih spolov, v razmahu šestih let. Dva šolarja imata kar dobro predstavo o tem, kako želita izkoristiti popoldneve, dvema, ki sta v vrtcu, pa je pomembno zgolj, da sta ob meni.
Ko so popoldnevi mrzli in dolgi
Lansko zimo, ko je bil dan kratek in vreme neprijetno, nam je zmanjkalo idej, kaj bi počeli. Velika dva sta se pogosto dolgočasila, kar je prineslo prepir in slabo voljo. Seveda mlajši otroci nikoli nočejo zaostajati, zato so poprijeli z njima.
Naenkrat so se vsi nagnetli okrog papirja in spontano začeli barvati. Ob tem smo se začeli sproščeno pogovarjati, kako je šel dan. Nihče se ni prepiral. Vsak je barval svoj del risbe in hkrati poslušal.
Potem ko smo poskusili več različnih načinov, kako jih ob sneženih ali deževnih dneh zaposliti – od peke piškotov do ustvarjanja iz gline, delanja voščilnic … – mi je začelo zmanjkovati idej. Prav tako sem kaj hitro opazila, da je težko prilagoditi aktivnost vsem hkrati, tako tistim najmlajšim kot tudi starejšim.
Skupna aktivnost je priložnost za pogovor
Potem pa je nekega dne mož prinesel domov velik zvitek. V njem se je skrivala risba mesta. Na njej so bile ptice, ljudje, mestni park, velike stavbe … Mož jo je prinesel za otroke, da bi jo pobarvali.
Ker sva jih hotela navdušiti, sva tudi sama poprijela za barvice. Kar naenkrat so se vsi nagnetli okrog papirja in spontano začeli barvati. Tisti starejši z gotovo natančnostjo, mlajši pa nekoliko počez. Ob tem smo se začeli sproščeno pogovarjati, kako je šel dan, kaj smo doživeli in kaj smo novega spoznali. Nihče se ni prepiral. Vsak je barval svoj del risbe in hkrati poslušal.
Tako nam je nekako prišlo v navado, da smo vsak popoldan skupaj barvali in klepetali. Včasih je ob tem prihajalo do poglobljenih tem, včasih pripovedovanja vicev. Risba je dobivala barve in nas združevala.
Graditi skupnost v družini je izjemnega pomena
Preprosta ideja barvanja je pri nas padla na plodna tla. Ne stane veliko ter poveže družino. In je poleg vsega prav za vsako starost.
Ob vseh pogovorih pa so otroci spoznavali veliko več: všeč jim je bilo, da smo bili v isto aktivnost vpleteni vsi ter so se z navdušenjem pogovarjali o izboru barv. Všeč jim je bilo, da je bila slika ogromna. Sami ne bi imeli potrpljenja pobarvati vsega, tako pa so spoznavali, da skupaj kot družina lahko naredimo več. Spoznavali so, da je vsak košček risbe, ki ga je nekdo pobarval, drugačen, da je nekje pobarvano tudi kaj »čez rob«, ampak da je skupna podoba risbe lepa.
Ko v družini ustvarjamo ozračje povezanosti in topline, smo naredili ogromno za svoje otroke. Ko gradimo družinsko skupnost, pripomoremo, da se bo otrok v družini dobro počutil, da bo vedel, da je del nje, in da si bo tudi on želel prispevati k lepemu vzdušju.
Preprosta ideja barvanja je pri nas padla na plodna tla. Ne stane veliko ter poveže družino. In je poleg vsega prav za vsako starost.
