Svojemu možu ne pišem romantičnih pisem ali pesmi. Nočem se pretvarjati, da živiva v pravljici. Nikogar, ki to bere, ne bom zavajala, da je romantična ljubezen glavna sestavina močnega in stabilnega razmerja. Če pa bi že svojemu možu napisala ljubezensko pismo, bi se glasilo nekako takole:
Dragi mož,
Če bi poskušala našteti vse, kar imam rada na tebi, ne bi nikoli dokončala tega pisma. Moji prsti bi zakrvaveli od tako dolgega tipkanja.
Namesto da naštevam vse čudovite stvari, zaradi katerih te ljubim, si bom vzela trenutek, da se ti zahvalim za vse tisto, kar nisi in za vse, česar ne počneš.
Ne zveni ravno kot neka zahvala, kajne? Bodi potrpežljiv z menoj.
Ti nisi uresničenje mojih sanj. V mojih sanjah moj moški ne bi nikoli omahoval. Izpolnil bi vse moje potrebe, preden bi mu povedala, kaj potrebujem. Vedno bi vedel, kaj storiti, kaj reči in kako poskrbeti za vse.
Toda v slabih dneh, ko mi je najhuje, ko mi gredo otroci na živce ali ko se zdi, da gre vse narobe, bi raje imela tebe, takega kot si, ker si resničen.
Nimaš vseh odgovorov, ker jih nima nihče. Nimaš neskončno potrpljenja, ko sem nerazumna. Ne maraš vsega, kar počnem, ker ni vse, kar počnem, vredno ljubezni! Če bi bil ti sanjski moški, bi bil to neizmeren pritisk na naju oba! Hvala, ker si pristen, človeški, pomanjkljiv in kar je najpomembneje, da se nikoli niti ne poskušaš pretvarjati, da je najino življenje sanjsko.
Hvala, ker nikoli ne poskušaš biti “vitez v sijočem oklepu.” Všeč mi je, da veš, kdaj si nadeneš oklep in se boriš poleg mene. In še bolj mi je všeč, da veš, kdaj je moja naloga, da sama ubijem svoje zmaje. V življenju so bitke, ki jih moramo izbojevati sami, in vesela sem, da me nikoli ne oropaš priložnosti, da izbrusim lastno moč in pridobim modrost iz težke bitke. Če bi bil ti vedno moj vitez, bi se jaz sploh znala boriti zase? Ali bi se počutila, da te vedno potrebujem, da me rešiš? Bi si kdo sploh želel biti tako šibek?
Hvala, ker si pristen, človeški, pomanjkljiv in kar je najpomembneje, da se nikoli niti ne poskušaš pretvarjati, da je najino življenje sanjsko.
Oba sva večkrat slišala stereotip, da se, če želiš biti srečen, nikoli ne smeš zadovoljiti z manj. Slišala sva, da bi morale biti stvari, ki so nam pomembne, pomembne tudi našemu partnerju, če želimo imeti odličen odnos. No, vesela sem, da sva se glede tega razčistila.
Kljub temu, da ko si sam v avtu, na ves glas nabijaš glasbo in obožuješ koncerte, si srečen z žensko, ki ne prenese glasne glasbe. Srečen si z nekom, ki se zbuja ob zori, čeprav sam raje ostaneš buden pozno v noč. Srečen si z nekom, ki sovraži plažo, čeprav je to eden tvojih najljubših krajev. Jaz, vneta bralka, sem srečna s teboj, ki le redkokdaj odpreš knjigo. Predstavljaj si koliko strasti, navdušenja, poželenja, veselje, pustolovščin in zadovoljstva, bi nama manjkalo, če bi se odločila, da se ne moreva biti srečna drug z drugim.
Ko sem bila majhna deklica, sem mislila, da stanje “srečna do konca svojih dni” dejansko obstaja, čeprav tega nikoli nisem videla v resničnem življenju. Vesela sem, da me ne poskušaš osrečiti vsak dan posebej. Hvala, ker si dovolj pameten, da veš, da ni tvoja naloga, da me osrečuješ. Če ne bi mogla najti sreče v sebi, me nič, kar narediš ali rečeš, ne bi moglo spremeniti v srečno žensko. Prihranil si mi veliko neuspelih poskusov, da bi me razvedril ali spravil na noge v trenutkih, ko potrebujem le nekaj minut, da se ohladim. Vesela sem, da tvoje življenje ni namenjeno temu, da me ves čas spravljaš v smeh, ker življenje, v katerem so le nasmehi, ni pravo življenje. Vesela sem, da mi ne daješ neprestanih komplimentov, spodbud, pohval, pozornosti in da se zaradi tebe ne počutim, kot da sem vsak dan središče tvojega sveta.
Vzamem življenje, ki ga imava, in vse njegove izzive, zmage in boje in mu dajem prednost pred brezplodnim poizkusom neprestane sreče.
Se ti ne zdi, da bi zamudila prenekateri čudoviti seks, s katerim sva se pobotala, če bi bila tako popolna, da se nikoli ne bi sprla? Tako dobra bi bila v pretvarjanju, da sva srečna, da sploh ne bi vedela, kaj je prava sreča. Vzamem življenje, ki ga imava, in vse njegove izzive, zmage in boje in mu dajem prednost pred brezplodnim poizkusom neprestane sreče.
Vem, da boš skoraj vedno tukaj, ko te potrebujem, a ker ne znaš brati misli, te bom morala včasih pocukati za rokav. Zaradi žalosti, sporov, strahu in razočaranja bova vsake toliko časa padla. Hvala, ker vedno najprej poskrbiš zase. Če ne bi, ne bi mogel skrbeti zame v trenutkih, ko te res potrebujem. In čeprav mi nikoli ne boš povedal vsega, kar moram slišati (spet, ker nisi bralec misli), če pogledam dovolj natančno, lahko vidim tvojo ljubezen, spoštovanje in občudovanje do mene v toliko stvareh, ki jih delaš vsak dan.
Vesela sem, da si pravljice zavrgel dolgo preden si me spoznal. In v tem, včasih norem, včasih turobnem, včasih lepem, včasih grdem svetu ni nikogar drugega, ki bi ga raje imela ob sebi. Medtem ko je zabavno deliti svoje sanje, razpravljati o fantazijah in se pretvarjati, da majhne težave ne obstajajo, ne vem, ali bi lahko s katero koli drugo osebo uživala v resničnosti tako, kot uživam s teboj.
Tina Plantamura
Poglej še:
Rudi Tavčar: Tudi tisti, ki nas ljubi, nas bo enkrat razočaral
Luka in Mirjam Mavrič: Zakaj lahko poznavanje “razmerja 80:20” osreči vas in vašega zakonca?
Dr. Andrej Perko: Zrel človek se vedno vpraša, kaj bo v odnos prinesel, in ne, kaj bo dobil