Foto: ShutterstockDa danes deklice vstopajo v puberteto prej kot je bilo to v prejšnjih generacijah, je že splošno znano. Bolj novi pa so dokazi, da ima lahko vedno zgodnejši nastop prve menstruacije dolgoročne posledice na njihovo zdravje.
Sredi 19. stoletja so dekleta prvič dobila menstruacijo v povprečju pri 16,5 letih. Danes je takšna starost za menarho že zelo pozna.
Ameriška raziskava je pokazala, da se je povprečna starost deklic ob menarhi (prvi menstruaciji) premaknila z 12,5 let (kot je bila v obdobju med 1950 in 1969) na 11,9 let (obdobje med 2000 in 2005). Danes je povprečje verjetno še nižje. Hkrati so ugotovili, da se je odstotek deklet, ki so dobile menarho pred 11. letom starosti, skoraj podvojil. Nekoč je bilo takšnih deklet 8,5%, pred 20. leti pa že 15,5%. Odstotek deklet, ki dobijo menstruacijo pred 9. letom starosti, pa se je več kot podvojil. Danes vse več deklet dobi menstruacijo bolj zgodaj in traja dlje, da se ciklusi uredijo in postanejo redni.
Odstotek deklet, ki dobijo menstruacijo pred 9. letom starosti, se je več kot podvojil.
Vzroki za prezgodnjo puberteto
Starost, pri kateri deklica dobi menarho, in rednost cikla sta dva ključna vidika zdravja in sta tesno povezana z nizom dolgoročnih posledic za zdravje žensk. Dokazano je, da imajo dekleta, ki so zgodaj dobile menstruacijo in imajo neredne cikluse, večje tveganje za bolezni srca in ožilja, neplodnost, motnje razpoloženja in celo raka. Kot pravi ena od avtoric študije, dr. Shruthi Mahalingaiah, docentka na Harvardu, je približno polovico tega trenda mogoče pojasniti z debelostjo oz. povečanim indeksom telesne mase ob nastopu menarhe.
“Drugi vzroki, ki vplivajo na to, da se starostna meja ob prvi menstruaciji premika vedno bolj navzdol, so tudi prehrana, izpostavljenost nekaterim okoljskim vplivom, kot so motilci hormonov, onesnaževalci zraka, težke kovine, pa tudi stres in travma v otroštvu. Vse to so vidiki, ki jih je treba upoštevati,” pojasnjuje dr. Shruthi Mahalingiah.
Ko so zdravniki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prvič ugotovili premik k zgodnejši puberteti med ameriškimi dekleti, niso opazili enakega trenda med evropskimi otroki. Raziskovalci so to pripisali epidemiji debelosti v ZDA, ki pa ni prizadela Danske, od koder prihaja večina evropskih podatkov. Toda od začetka leta 2000 naprej se je to spremenilo tudi v Evropi in tudi evropski otroci bolj zgodaj vstopajo v puberteto.
Približno polovico prezgodnje pubertete je mogoče pojasniti z debelostjo oz. povečanim indeksom telesne mase.
Kdaj je puberteta prezgodnja?
Glede na analizo svetovnih podatkov iz leta 2020 se je povprečna starost ob nastopu pubertete pri dekletih vsako desetletje v zadnjih 40 letih znižala za približno tri mesece. Načeloma velja, da je prezgodnja puberteta, če se začnejo spremembe pred 8. letom starosti. In ta ima lahko trajne posledice na otrokov duševni in fizični razvoj.
Otroke, ki vstopajo v puberteto prej kot je to običajno, lahko družba zmotno obravnava kot starejše in jih neprimerno seksualizira. Študije kažejo, da je zgodnja puberteta lahko povezana z depresijo in anksioznostjo. Prav tako lahko poveča verjetnost razvoja motenj hranjenja. Presenetljivo lahko tudi prepreči, da bi otroci zrasli do svoje polne višine, ker se rastne plošče običajno zaprejo proti koncu pubertete.
Otroke, ki vstopajo v puberteto prej kot je to običajno, lahko družba zmotno obravnava kot starejše in jih neprimerno seksualizira.
Kaj pa lahko storimo starši?
Če zelo zgodaj opazite znake pubertete, kot je recimo rast dojk ali sramnih dlak, je pomembno, da z otrokom obiščete pediatra, da oceni situacijo.
Doma poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano ter zmanjšajte uživanje industrijsko predelane hrane. V današnjem sodobnem svetu je to izjemno težko, a poskusite omejiti nezdrave prigrizke, sokove, sladkarije, hitro hrano in raje uvedite zelenjavo, sadje. Tudi obroke raje pripravljajte sami iz osnovnih surovin in se izogibajte vnaprej pripravljeni hrani. Za zdravo življenje je izjemno pomembno tudi zmanjšanje stresa, zato bodite pozorni na to, da vaša hči ni preveč obremenjena z raznovrstnimi aktivnostmi. Otroci v tem obdobju potrebujejo veliko prostega časa in igre. Bodite pozorni tudi na cirkadiani ritem ter zdrav in reden spanec.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Alenka Rebula: “Starši smo le del otrokove ‘opreme’. Nismo vse.”
Mag. Mojca Košič: “Otrok, ki je deležen spoštovanja, ima veliko zaupanje vase”
Miha Kramli: “Danes imamo ogromno otrok, ki so dlje časa na ekranih, kot so starši v službi”
Dr. Andreja Poljanec: Kako najstnici pomagati, da sprejme in vzljubi svojo notranjost in zunanjost
Vir: www.pbs.org
Tudi romske deklice dobijo menstruacijo zelo zgodaj, pa o njih nihče ne piše, so zelo plodne, zelo hitro imajo otroke in zelo veliko otrok imajo.
V bistvu je tako, da slovenske deklice + deklice razvitega sveta pridejo v prezgodnjo adolescensco in najstništvo zaradi onesnaženosti zraka, vseh motilcev, ki jih je ogromno, nezdrave procesirane hrane, stresa, pritiskov. Vse to skupaj prispeva k prehitremu in težjemu odraščanju.
V 19. stoletju so bili ljudje lačni, hrane je bilo malo, otroci so bili podhranjeni, zato so tudi deklice dobile menstruacijo bolj pozno.
Danes ima razviti svet obdobje preobilja, hrana je taka kot je, potem je tukaj še onesnaženost okolja, hormonski motilci in otroci prej dozorijo. Se mi pa zdi grozno, da uboge punčke dobijo menstruacijo že pri 8., 9. letih. Hitro je konec otroštva.
Članek navaja, da so sredi 19. stoletja dekleta povprečno dobivala menstruacijo pri 16 letih, danes pa jo dobivajo pri 13-ih. K temu pripisujejo prehrano, izpostavljenost okoljskim vplivom, motilce hormonov, onesnaževalce zraka, težke kovine, stres, travme v otroštvu in še kaj. Na drugi strani pa so bili otroci v 19. stoletju večinoma lačni, saj je bilo hrane malo, bili so podhranjeni, hrana tudi ni bila raznovrstna niti kakovostna. O stresu sploh ne rabimo izgubljati besed — če nisi bil graščak, si živel v stresu, celo v smrtnem strahu. Nihče se ni brigal zate. Še moj stari oče je rekel, da ko si bil bolan, si pač bil bolan; nihče te ni prišel pogledat v sobo, se boš že nekako pozdravil, saj so vsi sposobni delali na polju. Prinesli so ti za jesti, in to je bilo to. Pa so bili premožnejša kmetija na vasi.
In sedaj poglejmo, kaj so raziskovalci navedli o našem človeškem rodu oziroma o naših predhodnikih. Če sprejmemo, da so bili naši predhodniki Neandertalci, potem vzemimo njih za primer: Neandertalci so bili pri sedmih letih že popolnoma odrasli. Pri sedmih letih so se osamosvojili, bili sposobni poskrbeti zase, si urediti prebivališče, poiskati družico in imeti potomce. Umirali so pri 25 letih. Torej je njihova aktivna življenjska doba bila od 11 do 19 let, to pa so leta, ki jih slovenščina še danes izgovarja s pripono “najst”. Zgodovinsko gledano se je torej začetek menstruacije podaljševal v poznejpa leta in danes pač živimo dobro, imamo ugodne okoliščine, otroci imajo bistveno manj stresa. Imamo kvalitetno hrano, kvalitetna oblačila, prebivališča, transport in izobraževanje. Naše deklice danes niti slučajno nimajo takšnega stresa, kot ga imajo recimo romske deklice, marginalne skupine ali ljudstva v Afriki, ali pa kot je bilo pred 200 leti. Na nek način bi rekel, da se vračamo h koreninam, saj narava deluje, kot deluje: če so okoliščine prave, tudi v živalskem svetu pride do več potomstva v sezoni obilja, medtem ko je v stresnih obdobjih, z malo hrane in težkimi okoliščinami, rodnost manjša.
V premislek.