Dan boja proti smrtni kazni: Božja zapoved “Ne ubijaj” se nanaša tako na nedolžne kot na krive.

Foto: Shutterstock

Danes obeležujemo dan boja proti smrtni kazni. Čeprav to na prvi pogled ni videti tema za družinski portal, pa je vendar marsikje v svetu še vedno realnost. Takšnega mnenja je tudi papež Frančišek, ki je za molitveni namen meseca septembra izbral molitev za ukinitev smrtne kazni, kajti Božja zapoved: “Ne ubijaj,” se nanaša tako na nedolžne kot na krive.
Zato je pomembno, da si tudi glede tega izoblikujemo svoje mnenje.

“Smrtna kazen je najbolj premišljen umor.” Albert Camus

Smrtna kazen doleti največje prestopnike in najhujše zločince. Če sodišče osumljenca spozna za krivega in mu sodi s smrtno kaznijo, ta ni izvršena nemudoma. Mučni trenutki, tednov, mesecev ali celo let, ki jih obsojenec preživi ločen od ostalih jetnikov v čakanju izvršitve sodbe, so že sami po sebi kazen in pokora. Nato pa odvzem življenja, ki je nepopravljiv, četudi se kasneje odkrije sodna napaka in morebitna nedolžnost obsojenca.

Države, v katerih izvajajo največ usmrtitev, so obenem tudi tiste, za katere obstajajo resne skrbi glede poštenosti sodnega sistema.

Prav zaradi tega so že mnoge države prepovedale to obliko kaznovanja, lahko pa se vprašamo, čemu se ponekod še vedno umor uporablja kot običajno obliko kaznovanja. Nam to maščevanje zares prinese notranji mir h kateremu stremimo?

Nekaj mitov o smrtni kazni

Mit: Smrtna kazen odvrača od nasilnih kaznivih dejanj in s tem je družba bolj varna.

Božja zapoved: “Ne ubijaj,” se nanaša tako na nedolžne kot na krive.

Dejstvo: Ni prepričljivega dokaza, da ima smrtna kazen preprečevalni učinek. V Kanadi na primer skoraj tri desetletja po odpravi smrtne kazni ostaja stopnja umorov za več kot tretjino nižja, kot je bila leta 1976.

Mit: Grožnja z usmrtitvijo je učinkovita strategija pri preprečevanju terorističnih napadov.

Dejstvo: Ni res, da možnost usmrtitve odvrača ljudi, ki so pripravljeni ubijati in raniti v imenu politične ali druge ideologije. Pravzaprav so tisti, ki se borijo proti terorizmu, večkrat izpostavili, da lahko usmrtitev iz teh ljudi naredi mučenike in spomin nanje lahko postane odskočna deska za njihovo ideologijo.

Božja zapoved: “Ne ubijaj,” se nanaša tako na nedolžne kot na krive.

Mit: Vsem ljudem, ki so jih usmrtili, so dokazali resno kaznivo dejanje.

Dejstvo: Po vsem svetu je usmrčenih na stotine zapornikov, ki so bili obsojeni na smrt na skrajno nepoštenih sojenjih. Sem sodijo uporaba “priznanj”, pridobljenih z mučenjem, odrekanje dostopa do odvetnika in neustrezno pravno zastopstvo.

Države, v katerih izvajajo največ usmrtitev, so obenem tudi tiste, za katere obstajajo resne skrbi glede poštenosti sodnega sistema, na primer Kitajska, Iran in Irak.

V ZDA so od leta 1973 zabeležili 144 primerov, ko je bila zaradi nedolžnosti obsojenega odpravljena smrtna kazen. To kaže, da v kazensko-pravosodnih sistemih prihaja do napak, ne glede na to, koliko je pravnih jamstev. Dokler ostaja človeška pravičnost podvržena napakam, bo vedno tveganje, da bodo usmrčeni nedolžni.

Po podatkih Amnesty international trenutno več kot 28 000 ljudi po svetu čaka na smrtno obsodbo. Trenutno je prepovedana v več kot 144 državah po svetu. Med vidnejšimi državami, ki tega niso sprejele, so ZDA, Kitajska, Indija, Irak, Severna Koreja in Savdska Arabija.

V nekaterih državah pa so vidni tudi znaki napredka. Sierra Leone, Kazahstan, Papua Nova Gvineja, Malezija, Gana so države, ki so v letu 2021 prepovedale smrtno obsodbo.

Smrtna kazen v Sloveniji

Zadnja smrtna kazen je bila izvršena pri Hočah 30. oktobra leta 1959. Takrat je brez življenja ostal tridesetletni Franc Rihtarič. Po tem je bila leta 1978 smrtna kazen dosojena še Metodu Trobcu, izvršena ni bila, ker jo je vrhovno sodišče kasneje spremenilo v 20 let zaporne kazni.

Kaj lahko storim?

Papež Frančišek je dejal: “Smrtna kazen žrtvam ne ponuja pravice, temveč spodbuja maščevanje in preprečuje vsako možnost, da bi odpravili morebitno sodno zmoto. Poleg tega je smrtna kazen moralno nedopustna, saj uniči najpomembnejše darilo, ki smo ga prejeli: življenje. Zato prosim vse osebe dobre volje, da se vključijo v to, da se doseže odprava smrtne kazni po vsem svetu. Molimo, da bi bila smrtna kazen, ki posega v človekovo dostojanstvo, zakonsko odpravljena v vsaki državi.” Trdi, da lahko družba učinkovito zatre kriminal, ne da bi storilce dokončno prikrajšala za možnost, da se odkupijo. Dodaja še, da v vsakem pravnem smislu mora obstajati okno upanja. “Ne pozabimo, da se človek do zadnjega trenutka lahko spreobrne in spremeni.”

“Smrtna kazen je moralno nedopustna, saj uniči najpomembnejše darilo, ki smo ga prejeli: življenje.”

Molitev, ozaveščanje, podpisovanje peticij in zagovarjanje stališča, da je človekovo življenje nedotakljivo, so prvi koraki, ki jih lahko sprejmemo v boju zoper načrtne in žal uradno dovoljene umore ljudi.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. V bistvu gre za napačen prevod zapovedi iz hebrejščine. V originalu je zapoved “Ne mori” in ne “Ne ubijaj”. Smrtna kazen tako ni v neskladju s to zapovedjo. Papež bi to moral vedeti. Ne vem, če je prav, da v Vatikanu kar sami po lastnem prepričanju spremenijo to zapoved, je pa res, da se že dolgo narobe prevaja.

  2. Človeka kar stisne pri srcu, ko prebere, koliko nedolžnih ljudi je bilo po nedolžnem obsojenih na smrt in tudi usmrčenih in koliko jih je po nedolžnem zaprtih. Po drugi strani pa koliko zločincev, morilcev, posiljevalcev in ostalih delinkventov se svobodno sprehaja po svetu in brezskrbno izvaja grozljiva kazniva dejanja.
    Mnogi kaznjenci so po desetih, dvajsetih letih izpuščeni na svobodo. Pravijo, da zapor še nikogar ni poboljšal. Čim pridejo na svobodo, ponovijo umor, rop, posilstvo. Spet nastradajo nedolžne žrtve.
    Najhujši zločinci so ponavadi obsojeni na dosmrtno ječo. Pravijo, da je dosmrtna ječa še hujša kazen kot smrtna kazen, saj za človeka ni hujše kazni kot je osamitev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja