Foto: ShutterstockČeprav nama je s prvorojenko dojenje teklo izjemno lepo in sem jo bila po priporočilu svetovne zdravstvene organizacije pripravljena dojiti vse do 2. leta starosti oziroma dokler nama bi obema dojenje ustrezalo, sem se ob ponovni zanositvi znašla v stiski. Od bližnjih in okolice sem kar naenkrat začutila precejšne pritiske, da je skrajni čas, da z dojenjem enoletnice končam. Še več, srečala sem se z raznoraznimi očitki in pomisleki, ki so me vsi silili pred izbiro med še nerojenim detecem in hčerko, ki je še vedno potrebovala dojenje.
Očitki in pomisleki …
Med njimi so se znašli očitki, da enoletno hčerko dojim še vedno zgolj zaradi sebe in jo na ta način škodljivo vežem nase; da je dojenje zgolj še razvada brez kakršnekoli vrednosti; da sem neodgovorna, ker hčerka z dojenjem odžira hranila dojenčku; da s tem dojenčka izpostavljam spontanemu splavu, prezgodnjemu porodu in slabšim pogojem za razvoj. Vse to je bilo zame kot mamo, ki želi le najboljše obema svojima otrokoma (tudi tistemu, ki je še nerojen!), izjemno boleče in srce parajoče, čeprav sem bila k sreči že takrat precej dobro podučena tako o koristih dojenja po prvem letu kot o varnosti dojenja med zdravo nosečnostjo in kasneje v tandemu*.
Ni potrebe, da bi nas mnenja in predsodki dojenju nenaklonjene in nepodučene družbe ovirali pri sprejemu odločitve, ki sledi otrokovemu ritmu.Vedela sem, da so vse zgornje trditve zgolj miti in neresnice, ki so jih številne znanstvene raziskave povsem ovrgle in prišle do povsem nasprotnih zaključkov. Dokazale so, da je dojenje malčka vse do njegove spontane odstavitve iz različnih vidikov izjemno koristno in v njegovo najvišje dobro. Dojenje je poleg hranilne (materino mleko je npr. odličen vir maščobnih omega3 kislin, ki dokazano vplivajo na kvaliteten razvoj možganskih celic) in imunološke vrednosti (kot preventiva in večja odpornost pred okužbami), posebej dragoceno predvsem iz čustvenega vidika.
Koristno, zdravo, a tudi naporno
Dojenje daje otroku občutek ljubljenosti in varnosti ter na ta način pripomore k izgraditvi varne navezanosti med mamo in otrokom. Ker dojenje otroku predstavlja vir tolažbe in stik z njegovo varno bazo, dojen malček med drugim tudi lažje sprejme prihod novega družinskega člana (manj ljubosumja, večja povezanost sorojencev). Poleg tega so v materinem mleku prisotni naravni opiati, ki otrokove možgane varujejo pred toksičnimi koncentracijami kortizola, ki se sprošča v stresnih situacijah in uničuje možganske celice.
Čeprav je dojenje zares čudovita in edinstvena vez, ki se plete med mamo in otrokom, pri njem ne gre vedno zgolj za poezijo in užitek. Vsaka mama, ki doji svojega otroka, ve kako zelo naporno in požrtvovalno je lahko na trenutke dojenje. Če torej mama začuti, da ji dojenje malčka v nosečnosti ali kasneje v tandemu ne ustreza več, je njena odločitev, da otroka odstavi povsem pravilna oziroma celo edina na mestu. Pri tem je za otrokovo dobro pomembno zgolj to, da njegovo odstavljanje poteka čim bolj postopno, nežno in sočutno.
Zaupajte sebi in svojim občutkom
Po raziskavah se med nosečnostjo zaradi različnih telesnih sprememb (boleče bradavice, upad količine mleka, spremenjen okus in gostota mleka) povsem naravno odstavi kar dobra polovica doječih se otrok. V kolikor pa otrok z dojenjem vztraja skozi celo nosečnost, se njegova odstavitev ob rojstvu bratca ali sestrice močno odsvetuje, saj bi na ta način otrok doživel kar dvojno stisko: prihod dojenčka in izgubo dojenja. Zato mame, ki se znajdemo v položaju, da svojega malčka dojimo skozi celo nosečnost in nato v tandemu, vztrajamo z dojenjem, ker čutimo, da otrok dojenje potrebuje in želi, nikakor pa ne zaradi neke svoje lastne patološke želje. Naša dejanska potreba, ko se znajdemo pred tovrstnim izzivom, je izključno v podpori in pomoči naših najbližjih. Dejstvo je, da smo si tako mame kot otroci med seboj različni in da nihče drug ne pozna otroka boljše kot njegova lastna mama.
Zato drage mame, če se tudi ve nahajate v položaju, ko še doječe zanosite in čutite, kako zelo vaš malček dojenje še potrebuje in si ga želi, ve pa to zmorete in se pri tem ne soočate z neprijetnimi občutki, le pogumno in odločno zaupajte sebi in svojim občutkom ter vztrajajte. Razlogov in koristi, ki govorijo v prid dojenju malčkov v nosečnosti in nato v tandemu je torej več kot dovolj, zato ni prav nobene potrebe, da bi nas mnenja in predsodki dojenju nenaklonjene in nepodučene družbe dušili in ovirali pri sprejetju tovrstne odločitve, ki sledi otrokovemu ritmu in je uglašena z njegovimi potrebami.
* Tandemsko dojenje je dojenje dveh otrok, pri čemer se s tem izrazom misli predvsem na dojenje različno starih sorojencev – običajno dojenčka in malčka.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
