Spet na randi

Vir: Storyblocks

»Jutri vzamem dopust in greva na kolo. Bo v redu?«

In sva šla. Jaz in on. Žena in mož. Tata in mama.

Končno. Končno skupaj. Končno sama.

Predolgo sva čakala in odlašala.

Tako dolgo, da sva že skoraj pozabila, da greva na zmenek lahko tudi tako.

Kar čez dan in s kolesom.

Kot nekoč. Ko sva bila še zaljubljenca in preden sva postala starša.

In potem je prišlo prvo dete in kmalu za njim še drugo.

Časa in moči kar na lepem ni bilo več.

Najprej dojenje, neprespane noči, utrujenost.

Nato mama kriza in zgodnje uspavanje.

In zmenki so se skrčili na večere na kavču.

Ko sva po celem dnevu utrujena končno uživala minute tišine.

Včasih s pogovorom in knjigo, včasih s kakšnim dobrim filmom.

Vse dokler naju ni prekinil otroški jok in najino najmlajše dete ni vsaj malo zraslo.

Da sva lahko oba odpeljala in pustila v varstvu pri nonotih in odšla.

Sama. V dvoje.

Na sprehod. V mesto. Na pijačo. Na sladoled. Na večerjo.

In seveda na zakonsko. Z dojenčkom in brez.

Nato pa je prišla »ona« in z njo vsi povezani ukrepi.

Malih, sladkih izhodov v dvoje je bilo kar na enkrat konec.

Ostali smo doma. Vsi skupaj. Ves čas.

Zmenki so počasi tonili v pozabo, otroka pa rasla.

In zrasla toliko, da lahko oba brez naju zdržita že skoraj cel dan.

Midva pa sva se spomnila in odločila, da lahko združiva koristno s prijetnim.

Tako jo enkrat mahneva na tek, drugič na kolo, tretjič v hribe.

In tam sva končno spet samo midva. Jaz in on. Mož in žena.

Uživava. Se spoznavava. Povezujeva. In utrjujeva.

V ljubezni in spoštovanju.

Da sva lahko potem doma še boljša starša.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja