Katere pravice vam pripadajo kot zaposlenemu staršu

Foto: Envato

Starševstvo ne sme biti razlog za slabši položaj na trgu dela. A dejstvo je, da v praksi prihaja do številnih izzivoiv in vprašanj – zlasti pri zaposlitvah za določen čas, krajšem delovniku, nadurah, razporejanju delovnega časa …  Na enem mestu smo zbrali vse, kar morate vedeti o svojih pravicah, če ste zaposleni in imate otroka.

Slovenska zakonodaja posebej varuje delavce, ki so tudi starši. Zato zaposlenim staršem priznava širok nabor pravic – od zaščite pred odpovedjo do krajšega delovnega časa, odmora za dojenjen do dodatnega dopusta in drugih pravic. Hkrati pa zakonodaja določa tudi obveznosti – pravočasno obveščanje delodajalca, spoštovanje rokov in sodelovanje pri organizaciji dela.

Nosečnost in starševski dopust: odpoved praviloma prepovedana

Zakonodaja določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas:

• delavki v času nosečnosti,
• delavki, ki doji otroka do enega leta starosti,
• staršem med starševskim dopustom (če ga koristijo v strnjenem nizu kot polno odsotnost),
• ter še en mesec po izrabi starševskega dopusta.

Izjema je mogoča le ob izredni odpovedi ali ob prenehanju poslovanja delodajalca – zgolj s soglasjem delovnega inšpektorja.

Kaj, če ste zaposleni za določem čas?

Tu je položaj drugačen. Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ko je opravljeno dogovorjeno delo, ali ko preneha razlog, zaradi katerega je bila sklenjena.

Nosečnost ali starševski dopust ne podaljšata avtomatično pogodbe za določen čas. Če pogodba poteče, preneha veljati brez odpovednega roka – tudi če je delavka na porodniškem ali starševskem dopustu.

Če pa delodajalec pogodbo odpove predčasno (npr. iz poslovnega ali krivdnega razloga), mora spoštovati posebno varstvo staršev po ZDR-1.

Kaj če starš med materinskim/starševskim dopustom ostane brez zaposlitve?

Če mati ali oče med materinskim ali starševskim dopustom izgubi zaposlitev, mora to sporočiti pristojnemu centru za socialno delo. Ta ga vključi v zavarovanja do izteka pravice.

Nadomestilo za starševski dopust se v tem primeru izplačuje do konca upravičenega obdobja.

Krajši delovni čas zaradi starševstva

Eden od staršev (ali rejnik/skrbnik) lahko dela krajši delovni čas:

• če varuje otroka, mlajšega od treh let,
• ali najmanj dva otroka do konca prvega razreda najmlajšega otroka.
• Starša lahko pravico koristita tudi hkrati – a skupaj le do polovičnega delovnika oz. ne več kot 20 ur na teden.

Minimalni obseg dela je 20 ur tedensko (polovični delovnik).

Razporejanje delovnega časa

Delavci starši nimajo nujno “družini prijaznejšega urnika”. Če delavec predlaga drugačno razporeditev delovnega časa zaradi usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, mu delodajalec lahko ugodi ali pa ga zavrne, mora pa svojo odločitev pisno utemeljiti (npr. s potrebami delovnega procesa).

Posebna pravila pa veljajo pri nadurnem in nočnem delu. Pisno soglasje delavca za nadurno in nočno delo je potrebno, če:

• neguje otroka do treh let,
• je noseča ali doji (če je delo zanjo ali za otroka nevarno),
• skrbi za hudo bolnega otroka ali otroka s posebnimi potrebami,
• živi sam z otrokom, mlajšim od sedem let.
• V nekaterih kolektivnih pogodbah so starši dodatno zaščiteni (npr. brez nedeljskega ali nočnega dela).

Odmor za dojenje

Mamici, ki dela polni delovni čas in doji otroka, mlajšega od 18 mesecev, pripada:

• enourni odmor za dojenje med delovnim časom,
• nadomestilo v višini sorazmernega dela materinskega nadomestila.
• Pravico mora uveljaviti najpozneje 30 dni po pridobitvi (torej po povratku na delo in koriščenju pravice do odmora za dojenje).

Dopust: dodatni dnevi za starše

Starši imajo:

• dodatni dan dopusta za otroka do 15. leta starosti,
• plačan prost dan ob prvem šolskem dnevu prvošolčka,
• pravico, da najmanj enega tedna dopusta izkoristijo med šolskimi počitnicami (razen če bi bil delovni proces resno ogrožen).

Nadomestilo plače zaradi nege otroka

Pravica do nadomestila plače zaradi nege otroka do 18. leta starosti pripada enemu od staršev, rejniku ali skrbniku, zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, ki otroka dejansko neguje in varuje.

Pravica traja največ do 10 koledarskih dni za otroke do sedem let, za starejšega duševno ali telesno prizadetega otroka pa do 20 koledarskih dni. Izjemoma lahko zdravnik pravico podaljša do 40 dni, ob nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja otroka pa celo do največ pol leta.

V posebej težkih primerih – kot so težke možganske okvare, rakava obolenja ali druga huda poslabšanja zdravstvenega stanja – se lahko pravica na predlog strokovnega kolegija za pediatrijo UKC podaljša še dlje. Trajanje se določi individualno glede na potek bolezni.

Višina nadomestila znaša 80 % osnove.

Sobivanje z bolnim otrokom v bolnišnici ali zdravilišču

Eden od staršev (ali rejnik, skrbnik, zakonec oziroma zunajzakonski partner), ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do kritja stroškov nastanitve in prehrane v bolnišnici ali zdravilišču.

Pravica je financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in velja do dopolnjenega 15. leta starosti, v primeru hujših okvar, poškodb, kroničnih bolezni ali hujših zdravstvenih stanj pa do otrokovega 18. leta starosti.

Zaposlenim v času sobivanja pripada pravica do zadržanosti od dela in 80 % nadomestila od osnove plače.

Pravico ureja pediater, ki na podlagi potrdila o odpustu odobri nego za čas sobivanja. Zaposleni potrdilo predložijo delodajalcu, samozaposleni pa ga posredujejo na ZZZS.

Spremstvo otroka na pregled ali zdravljenje

Pravico do spremstva lahko uveljavlja eden od staršev do otrokovega dopolnjenega 15. leta ali do 18. leta, kadar gre za duševno ali telesno prizadetega otroka.

Spremstvo se izdaja po urah, glede na dejansko potrebo (npr. zdravniški pregled, preiskave, sprejem ali odpust iz bolnišnice) in ne avtomatično za celoten delovni dan.

Upravičenec pravico uveljavlja tako, da osebnemu zdravniku predloži potrdilo zdravstvene ustanove o opravljenem pregledu ali zdravljenju. Nadomestilo znaša 70 % od osnove plače.