Foto: CanvaVse višji stroški dela zaradi plačne reforme v javnem sektorju, od julija tudi prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga deloma tudi plača delodajalec, zimskega regresa, višjih stroškov živil, materialov in storitev ter vse manjše generacije otrok so razlogi, zaradi katerih občine potrjujejo vse višje ekonomske cene vrtcev. Te v nekaterih občinah dvigajo tudi do četrtino in dosegajo že prek 800 evrov za prvo starostno obdobje.
Starši so ob podražitvah, ki so se marsikje po Sloveniji letos zgodile večkrat prek leta, besni. A občine odgovarjajo, da so v dvige prisiljene. Marsikje podražitve vsaj začasno ali deloma ublažijo z dodatnimi subvencijami, s čimer starši višje cene na položnicah občutijo z zamikom. Glede na trende – manjšo rodnost, prizadevanja za ponoven dvig minimalne plače, inflacijo in splošno draginjo – je pričakovati, da se bodo cene vrtcev še dvigale.
Hvala za motivacijo, da se odselimo
»Hvala za dodatno motivacijo, da mladi raje ne rojevamo več in da se čim prej odselimo iz Postojne, saj služb itak ni, vsak dan pa se vozimo 70 kilometrov v službo, da lahko potem še preplačujemo vrtec,« je v Postojni občinskemu svetu sporočila neka mamica.
Tudi odzivi drugih staršev so podobni. Državi sporočajo, da se ob vse višjih stroških, dodatnih prispevkih in davkih, tudi vse težje odločajo za otroke. Demografska slika pa že danes kaže zaskrbljujoče trende.
Starši ne plačajo celotne cene
Cene vrtcev pri nas so sicer subvencionirane glede na dohodkovni razred družine. Starši tako ob oddaji vloge plačajo največ 77 odstotkov cene programa vrtca, razliko pa krije občina.
Marsikje podražitve vrtca deloma še dodatno pokrije občina. V Ljubljani denimo obljubljajo, da bodo cene ostale enake do poletja, sicer pa se občine pogosto odločajo za postopen cen dvig, skladen z rastjo plač v javnem sektorju (naslednji sledi z novim letom).
Starši, ki imajo v vrtcu hkrati dva otroka, so oproščeni plačila za drugega in mlajše otroke. Država je sicer občinam letos nekoliko – za 6,4 odstotka dvignila povprečnine, ki pa še vedno ne krijejo vseh dvigov stroškov občin, nekoliko se je – za 61,7 milijona evrov letno – dvignila tudi višina sredstev, ki jih večinsko s strani občin financiranim vrtcem nameni država.
Najbolj so na udaru tisti v zlati sredini
Najbolj se tako dvig cen vrtcev pozna tistim staršem, ki pridno delajo in plačujejo visoke cene vrtca, saj zaslužijo preveč, da bi bili upravičeni do nižjega plačila vrtca, ki pripada tistim z nižjimi dohodki, a premalo, da dvig cen vrtcev ne bi občutno vplival na njihov družinski proračun.
Ko vrtec postane strošek, ki je vse bolj primerljiv s stroškom najemnine ali že doma za ostarele, se postavi vprašanje družbenih prioritet. Si družba še želi, da bi se ljudje odločali za otroke oz. za delo ob majhnih otrocih? Je državi in posamezni občini do tega, da si mladi ustvarijo družino tam ali da v iskanju bolj podpornega okolja odidejo v tujino? Zakaj oblast zopet jemlje tistim, ki so že tako obremenjeni? In koliko časa bo še šlo na ta način?
Poglej tudi naročniške vsebine:
Meta in Rudi Tavčar: “Za otroka je najbolj travmatično, če doživlja, da se starša sovražita”
S pozdrazitvami so pohiteli tudi nekateri katoliški vrtci, ki so prehiteli dvig ekonomske cene v okolijskih občinah. To je še posebej udarilo po žepu starše večjih družin – zasebni vrtci so namreč subvencionirani v višini 85% cene vrtca otrokove domače obcine. Tretji, četrti, peti otroci bi tako javni lokalni vrtec obiskovali brez doplačila, v teh primerih pa starši doplacujejo polno razliko med ceno vrtca in dodatek zaradi nižje subvencije za zasebne vrtce.
Poleti so starše prosili za podporo v boju z ministrstvom, zdaj pa sami dopovedujejo, da so krrcanske vrednote zgolj za elito, ki si jih lahko privošči.
Problem je, ker so se stroški res veliko povečali. Saj je lepo, da so vzgojiteljice več plačane, ampak nekdo mora dati denar. Občine krijejo še kar nekaj stroškov poleg uradnih cen svojin vrtcem, medtem ko zasebni tega nimajo in je žal treba dvigniti cene, trg je pač neizprosen.
Upam, da bomo kot starši to lahko zdržali. Trenutno damo v naši družini tretjino vseh odhodkov za vrtec, ampak nam je vredno. Predvsem je diskriminatorno to, da je otrok zaradi drugega izbranega izvajalca programa vredenj manj in ne dobi enakih sredstev, kot v javnem vrtcu.
Dvig plač vzgojiteljev je bil nujen in upravičen, toda način financiranja je problematičen. Več desetletne nevroznanstvene raziskave so pokazale, da ima vlaganje v kakovost predšolske vzgoja zelo dobre dolgoročne posledice na celotno družbo, ne samo na kakovost življenja posameznikov. Toda, če se države na globalnem nivoju zavezujejo k večjemu vlaganju v predšolsko vzgojo, bi moral biti to javni, ne zasebni strošek.