Bomo končno spoznali, kaj v življenju največ šteje? Dober odnos med možem in ženo!

Vir: Shutterstock

V običajnih časih imamo veliko obveznosti in skrbi, ukvarjamo se s tisoč stvarmi. Ko pride kriza, nenadoma ugotovimo, da vse to ni zares pomembno. Kariera? Hobiji? Množica prijateljev? Trening? Novo opremljena kuhinja? Načrti za počitnice? Ne, tisto, kar šteje, so dobri odnosi v družini.

Skoraj vse, kar nam je trenutno ostalo, so naši bližnji – žena, mož, otroci. Vse ostalo je odpadlo. Izkušnja s Kitajske kaže, da je v času karantene pogosteje prihajalo do domačega nasilja, ob sprostitvi ukrepov pa se je bliskovito povečalo tudi število vlog za ločitev. Nekateri zakonci niso zdržali. Če si cele dneve zaprt v istem prostoru, se izpod preproge priplazijo vse pometene zamere, nerešeni konflikti in leta površne komunikacije. Katastrofi se skoraj ne da izogniti.

Po drugi strani trdni pari poročajo, da se v kriznih časih še bolj povežejo. Napor in trud, ki so ju vlagali tekom let, rodita sadove. Skupaj si znajo vzeti čas za stvari, za katere je vedno zmanjkalo časa. Skupaj uživajo v preprostih opravilih, kakršno je kuhanje kosila, peka peciva, delo na vrtu. Cenijo drobne trenutke, kakršen je tih večerni pogovor ali ogled zabavnega filma z roko v roki. Sproti rešujejo konflikte in se pogovarjajo o svojih stiskah.

Neskončna hvaležnost za dober zakon

V teh dneh veliko stvari ne šteje več. Naj bo služba še tako dobra, ne vemo, kaj bo z njo čez nekaj mesecev. Avto stoji v garaži. Z znanci se slišimo samo po telefonu. Denar, ugled, potovanja, poznanstva, načrti za prihodnost, vse je nenadoma brez pomena.

V teh tednih končno ugotavljamo, kaj zares šteje: dober odnos z zakoncem, ljubeče družinsko gnezdo in družina, ki zna skupaj preživljati čas.Kaj je tisto, zaradi česar se zjutraj kljub vsemu zbujamo z nasmeškom? Zaradi česa dnevi niso sivi in dolgočasni? Kaj daje smisel našemu obstoju? Družina. Ker smo ves čas skupaj, se konfliktom in nejevolji seveda ne moremo izogniti. A če sta starša povezana, se skupaj prebijeta čez družinske razprtije celo takrat, ko jima iz ušes uhaja para.

V tednih, ko moramo ostati doma, drug z drugim, končno ugotavljamo, kaj zares šteje: dober odnos z zakoncem, ljubeče družinsko gnezdo in družina, ki zna skupaj preživljati čas.

Pa še hvaležnost za veliko družino

Ob neskončni hvaležnosti za moža, čigar družba mi je po vseh teh letih še vedno v veselje, občutim tudi globoko hvaležnost za več otrok. Ne predstavljam si, kako naporna mora biti izolacija za edince in njihove starše. Ganjena sem ob ugotovitvah svojih otrok (ki se sicer nekajkrat na dan na smrt skregajo in tudi stepejo), kako veseli so, da imajo drug drugega. »Jaz bi sama kar umrla,« je izjavila osemletna hči.

V teh časih manj ni več, ampak je več več. Več otrok pomeni več veselja, več igre in več priložnosti za druženje. Tudi več prepirov, ampak, hej, to spada zraven! Več časa, ki smo ga v preteklosti vložili v svoj zakon, pomeni več ljubezni in harmonije. Več pogovorov pomeni več razumevanja.

Epidemija je čas, ki ga lahko namenimo povezovanju s svojim zakoncem in družino. Prav zato, ker naš zakon še zdaleč ni popoln, a se zanj želimo truditi. Od nas je odvisno, ali nas bo kriza povozila, ali bomo iz nje izšli močnejši in bolj povezani!