Bog ljubi

Foto: Shutterstock

Sedeli smo na sedežni garnituri in prebirali otroške knjige. Od dolgega dneva so sem nam vsem počasi zapirale oči, ko mali triletnik iznenada preseneti: »Mami, kajne da si Lina izmišljuje, ko pravi, da ima Jezus rad tudi tiste starše, ki so hudobni?« »Pravzaprav ima popolnoma prav. Jezus ima rad vse ljudi, tudi hudobne,« mu odvrnem. Lina pa pomembno doda: »Ja, veš, to so tiste ovce, ki so se izgubile, ampak Jezus jih čaka in jih ima vseeno rad.«

Ko se tako čudim malemu umu in dojemanju sveta, jo vprašam: »Kako pa veš, da te ima Jezus rad?« »Pač, čutim.«

Zamislim se nad preprostostjo odgovora, a hkrati nad njegovo globino. Kolikokrat sama razlagam sodelavcem v službi in neverujočim prijateljem, zakaj verujem. In utemeljujem, pojasnjujem ter skušam približati in razumsko predstaviti svoje poglede.

Pa me je tokrat moja punčka naučila, da je vera predvsem milost. Milost, da čutiš, da te Jezus neskončno ljubi, da je ob tebi, te spremlja in vodi. Da je vedno prisoten, da opogumlja in čaka.

Moja deklica je bila znova navdih, da bom, vsaj nekaj časa, vsakemu preprosto rekla: »Verujem, ker čutim.«

Foto: todaycanbedifferent.net