Blagor ženskam

Thumbnail

Knjiga Alenke Rebula je namenjena vsem tistim, ki želijo vsak dan negovati svoje počutje in še poglobiti ljubezen in spoštovanje do sebe.

Blagor ženskam je izviren priročnik za samovzgojo, ki pronica do globin in nam pomaga ponovno odkriti ljubezen do sebe. Deluje kot pomladni sončni žarki, ki postopoma segrevajo zemljo in nas krepčajo s toploto. To ni lahko branje za lahko noč.

Avtorica, ki nagovarja s preprostostjo in verodostojnostjo

Zgoščene misli Alenke Rebula se mi zdi vredno prebirati počasi, odstavek za odstavkom, stran za stranjo; da se prebrano usede v nas; nas ogreje in osveži. Pa tudi zato, ker je jezik, ki ga uporablja Alenka Rebula tako slikovit, lep in bogat. In nenazadnje tudi zaradi avtoričine pristnosti in njene neomajne vere v človeka, ki ima vedno možnost, da se odloči, da bo nekaj naredil zato, da se bo počutil bolje.  

Zgoščene misli Alenke Rebula je vredno prebirati počasi, odstavek za odstavkom.Alenka Rebula je žena, mama treh odraslih otrok in profesorica, ki tudi predava in vodi delavnice za osebno rast. Svoja navdihujoča spoznanja zapisuje in objavlja v knjigah, pa tudi na spletni strani. Nagovarja s preprostostjo, mirom, verodostojnostjo in svobodo ter da posamezniku vedeti, da je drag, spoštovan, edinstven, ljubljen.

Tako teorija kot praksa

Knjiga Blagor ženskam je razdeljena na več poglavij, ki najprej teoretično obravnavajo različna področja našega življenja: področje telesnosti, ženskosti in spolnosti, čustvovanja, strahu pred življenjem in občutkov krivde; področje najožjih odnosov, ustvarjanja in dela, materialne blaginje in odnosa do denarja, področje volje in samozavesti. Za tem je opisana metoda samovzgoje, ki jo je razvila Alenka Rebula, in nasveti, kako začeti.                 

Sledijo štirje sklopi vaj, ki nas utrjujejo in nam preprečujejo, da bi se vrnili na stare tirnice samopomilovanja, nemoči in občutkov, da iz nas nič ne bo. Vaje naj nam ne bi vzele več kot 10 minut na dan. Namenjene so temu, da nas spravijo v gibanje. Posledično lahko opazujemo svoje življenje in ga živimo bolj ozaveščeno; bolj spravljene s tem, kar smo. Na koncu je Alenka Rebula še pripravila opis knjig, ki se ji zdijo pomembne za samovzgojo in so hkrati kvalitetno branje, ki ne nudi t. i. »instantnih« rešitev.

Žensko telo

Da boste lahko začutili, o čem in kako Alenka Rebula piše v knjigi Blagor ženskam, sem izbrala nekaj zame najmočnejših citatov.

Žalost lahko skrijemo pod cinizem, strah pometemo pod napadalnost, nemoč pod neumorno delavnost, manjvrednost pod samozadostnost.V poglavju, ki obravnava področje telesnega, me je najmočneje nagovorilo: »Izvorne občutke lahko postopoma prekrijemo s takimi, ki so nam sprejemljivejši: žalost lahko skrijemo pod cinizem, strah pometemo pod napadalnost, nemoč pod neumorno delavnost, manjvrednost pod samozadostnost …« Zapisani stavek mi je pomagal razumeti ljudi, ki so neumorno delali in se niso znali ustaviti; ljudi, ki so bili cinični …

Za priokus poglavja področje ženskosti in spolnosti sem izbrala naslednji citat: »Vsako deklico doživi najprej njena mati, ki vnese vanjo svoje lastno občutenje sebe oziroma svoje ženskosti. Hčerkino telo je žensko telo in to v materi nujno obuja njeno lastno žensko telo, a tudi njen odnos z lastno materjo – žensko, zato jo globinsko pretresa.« Mamice ste to verjetno že izkusile na lastni koži.

Avtorica vedno znova kaže, da je ne glede na vrsto situacije, v kateri smo se znašli, vedno možno najti izhod. Meni je dal misliti naslednji stavek: »Toda ženskosti ni mogoče kar tako uničiti. Lahko je potlačena, skrita, zanikana ali pohabljena, lahko se umakne zelo globoko, a obstaja in žilavo išče pot, da bi se uresničila.«

Koristna in nekoristna jeza

Jeza je koristna kot signal, ker nas opozarja, da nekaj doživljamo kot krivico ali da se počutimo osramočene, užaljene, izigrane.V poglavju, ki obravnava pestrost čustvovanja in posebej izpostavlja jezo, me je zaznamovalo novo spoznanje, da jeza ni nekaj, česar bi se morali sramovati ali skrivati. »Jeza je koristna kot signal, ker nas opozarja, da nekaj doživljamo kot krivico ali da se počutimo osramočene, užaljene, izigrane. Počutimo se prizadete in čustveno pohojene, zato se odzivamo z večjo ali manjšo ranjenostjo,« piše Alenka Rebula.

V knjigi opisuje razliko med koristno in nekoristno jezo ter preseneti s trditvijo, da je zdrava jeza boljša od ledene samoobvladanosti. Verjamem, da bi bili naši medsebojni odnosi lahko boljši, če bi upoštevali dejstvo, da ljudje večinoma reagirajo iz svojih potreb, položaja, pričakovanj in frustracij.

Ne bojmo se narediti nekaj zase

Ni nam treba čakati, da bo novo leto ali večji dopust, da bi lahko začele delovati drugače in da bi naredile nekaj zase.Tudi v poglavju o strahu pred življenjem in občutkih krivde nam avtorica vliva poguma. »Če hočemo živeti polno, je bolje spoznati svojo zastrašenost. Lahko se odpravimo iskat svojo moč, saj nikoli ni prepozno. Lahko si podarimo, kar so nam odrekli, ker se odločimo, da smo tega vredne in potrebne.«

Ni nam treba čakati, da bo novo leto ali večji dopust, da bi lahko začele delovati drugače in da bi naredile nekaj zase. Priložnost nudi sedanji trenutek. Kaj bomo z njim naredili – to pa je in ostaja naša izbira. Morda se bomo lažje odločili, če bo v nas vedno znova brbotala misel: » V ozadju bi moral delovati občutek, da imamo pravico živeti zase in da naše življenje ni namenjeno drugim, temveč predvsem nam samim.«

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.