Vsak post je priložnost, da osvojimo novo lepo navado.

Foto: Canva

Postnih akcij kar mrgoli, občutek, da se eni skoraj moraš priključiti, pa veje iz katoliških in celo povsem posvetnih krogov. Seveda je post svet in poseben čas v letu. In prav zato me kar malo jezi lahkotnost, s katero se ga večinoma lotevamo. Odgovori na vprašanja, kaj post sploh je, čemu je namenjen in kaj je smisel postenja, so v glavnem na nivoju nekih filozofskih debat. Ne pravim, da imam sama korektne in konkretne odgovore na ta vprašanja, si jih pa želim vedno znova iskati.

V tem postu ne bom jedla sladkarij

Res je, sladkarije niso neko poosebljenje zdrave prehrane. Za telo ni nič narobe, če se jim za določen čas odpovemo. Ampak s katolištvom ima pa vse skupaj bolj malo skupnega, celo če vsakič znova ozavestimo, zakaj to počnemo.

V bistvu me zanima, kako se posta lotevajo v revnejših predelih sveta.

In zakaj se postimo hrane?

Nekateri trdijo, da tako simbolično gremo skupaj z Gospodom po poti trpljenja. Čeprav verjamem, da ste začutili, kako bizarno je to. Mi, na toplem, ob sicer polni mizi in hladilniku, se delamo, da trpimo z Gospodom, ker ne pojemo še tortice po kosilu ali moramo, revčki, popiti grenko kavo. Zame je post vedno pomenil, da mora malo boleti. Torej, ne nobenih sladkarij, ampak redno tu in tam občutek lakote, ki ga načrtno ne zadovoljiš takoj. In vsakič znova zavesten postanek v trenutku, ko si rečem: »Gospod, tole je zate!«

Prehranski post je najpogostejši verjetno ravno zato, ker je najenostavnejši. Sploh če imaš sicer polno vsega. V bistvu me zanima, kako se posta lotevajo v revnejših predelih sveta.

Postenje od slabih navad

Recimo, vsako jutro, ko se zbudim, sem pol ure tečen. Torej sklenem, da se bom v postnem času potrudil in bom slabo voljo skušal premagati. Bo uspelo vsako jutro? Ne vem, je pa pomembno, da se vsako jutro spomnim na to in poskusim. Če mi uspe vsaj nekajkrat, super, ker bom s tem nekaj juter razveselil in razbremenil svoje bližnje in jim olajšal življenje z mano. Če pa mi uspe ostati dobre volje pogosteje, se bodo tej prednosti pridružile še nekatere druge. Če namreč neko stvar redno ponoviš vsaj 30x, naj bi tako menda postala navada. Torej, leto za letom, post za postom je priložnost, da neko vrlino spremenimo v lepo navado, ki jo uvedemo v življenje. Molitev, odnosi, čas za bližnje, zdrava skrb zase, premagovanje skušnjav in razvad, uvajanje novih navad …

Ni važno, koliko dobrot poješ med božičem in novim letom, pomembno je, koliko jih poješ med novim letom in božičem.

Kdaj se post konča?

Včasih imam občutek, da se ljudje v postu s težavo odpovedujejo sladkorju, potem pa se za veliko noč nabašejo s čokoladnimi jajčki. Ali pa so ves post prijazni, za veliko noč pa otresajo slabo voljo, ker morajo k vstajenjski maši. Neki moj znanec včasih v hecu reče – ni važno, koliko dobrot poješ med božičem in novim letom, pomembno je, koliko jih poješ med novim letom in božičem. Podobno lahko rečemo tudi za postni čas. Ni pomembno čemu vse se odpoveš v postu, pomembno je, kaj od tega poneseš s seboj v življenje, v čas »med letom«.