Ko telo reče »ne« soncu in morju

Foto: Canva

Pred leti, ko smo se preselili »na obalo«, sem prvič doživela, da sem ob večernem kopanju v morju dobila izbruh srbečih izpuščajev. To se je potem še večkrat ponovilo. Ker mi je bilo to nekaj novega in neznanega, sem začela raziskovati in opazovati, kdaj se pojavi.

Ker se v poletnih mesecih soncu in vročini ne morem izogniti, prav tako pa se težko uprem morju, sem želela vedeti, kaj se dogaja in zakaj je na udaru ravno koža. Ugotovila sem, da obstajajo različne »občutljivosti«, ki jih sproži vročina, sonce, voda, določene rastline ali pa različne kombinacije le teh.

Vročinski izpuščaji

• Zakaj nastanejo?

Poleti se več potimo. Včasih tudi tako močno, da se znojnice zamašijo in se znoj ne more pravilno izločati. Znoj, ki ostane ujet pod kožo, lahko povzroči izbruh neprijetnih mehurčkov na koži, ki jim rečemo vročinski izpuščaji.

• Kako jih prepoznamo?

Najpogosteje se pojavijo na vratu, pod dojkami, v dimljah, pregibih rok in notranji strani kolen, torej tam, kjer se največ potimo. Prepoznamo jih po rdečih izpuščajih in vneti, včasih razpokani ali vlažni koži, ki lahko boli, srbi ali peče.

• Kako si lahko pomagamo?

Pomaga, če kožo ohranjamo suho in hladno, pri čemer si lahko pomagamo s hladnimi obkladki ali tuširanjem s hladno vodo. Po tuširanju moramo kožo dobro osušiti z brisačo. Včasih pa je potrebno uporabiti antimikotično mazilo, saj so povzročitelji glivice, ki jih imamo na koži. Pazimo tudi, da so naša oblačila iz naravnih materialov, ki vpijajo vlago in omogočajo boljšo prezračenost kože.

Alergija na sonce

• Zakaj nastane?

Pri nekaterih ljudeh je koža bolj občutljiva na sonce. Tako lahko pride do preobčutljivostne reakcije kože na sončno svetlobo, večinoma na UVA in UVB žarke.

• Kako jo prepoznamo?

V roku nekaj ur po izpostavitvi soncu pride do pojava rdečine ter srbečih, koprivnici podobnih izpuščajev. Prizadeti so predvsem obraz in predeli, ki sicer niso redno izpostavljeni soncu, npr. dekolte, notranja stran rok.

• Kako si lahko pomagamo?

Če se le da se izogibajmo soncu in uporabimo ustrezno zaščito (lahka oblačila z dolgimi rokavi, sončna krema z mineralnimi filtri z visokim zaščitnim faktorjem). Pomagajo hladni obkladki, mazanje z gelom aloe vere in antihistaminiki. V primeru hujših težav pomagajo kortikosteroidne kreme.

Fotoalergijske reakcije

• Zakaj nastanejo?

Sproži jih kombinacija sonca in določene snovi, s katero smo prišli v stik. Ta snov je lahko v kozmetiki, ki smo jo nanesli na kožo, ali nekaj kar smo zaužili, recimo določena zdravila.

• Kako jih prepoznamo?

Na koži se nam pojavijo izpuščaji, ki običajno močno srbijo, lahko tudi pečejo.

Če je prišlo do alergije zaradi kontakta z določeno snovjo, so spremembe omejene na predele, ki so prišli v stik s to snovjo in bili kasneje izpostavljeni soncu. V primeru alergije na zaužito snov pa se izpuščaji pojavijo na vseh delih, ki so izpostavljeni soncu.

• Kako si lahko pomagamo?

Pomembno je, da se umaknemo s sonca. Pri kontaktnemu dermatitisu spiramo kožo z mlačno vodo. Sicer pa prizadete dele hladimo s hladnimi obkladki. Pri hujšem srbežu in večji reakciji kože nam zdravnik lahko predpiše kortikosteroidno mazilo.

• Kateri so najpogostejši alergeni?

Določene snovi v kozmetiki (recimo deodorantih in parfumih), pesticidi ter zdravila (nekateri antibiotiki, analgetiki, diuretiki, zdravila za zniževanje krvnega tlaka). mehurčki ali večjimi mehurji.

Fototoksične reakcije

• Zakaj nastanejo?

Po stiku s sokom ali oljem določene rastline in naknadni izpostavljenosti soncu, pride do reakcije kože, ki je podobna opeklinam. Gre za stik z rastlinami, ki vsebujejo furokumarine – snovi, občutljive na UV svetlobo.

• Kako jih prepoznamo?

Občutimo srbenje in pekoč občutek, pojavi se rdečina, oteklina in lahko celo mehurji ter čez čas tudi hiperpigmentacije. Reakcije se največkrat pojavijo na rokah in nogah, kjer je koža prišla v stik z rastlinami in sončno svetlobo.

• Kako si lahko pomagamo?

Kožo na prizadetem mestu speremo s čisto hladno vodo in milom. Pomembno je, da se izogibamo sončni svetlobi. Pri delu na vrtu nosimo zaščitna oblačila in roke zaščitimo z rokavicami. Na sprehode pa hodimo v zaprtih čevljih in dolgih oblačilih, ki pokrivajo roke in noge. Po rokavanju z rastlinami in citrusi si umijemo roke.

• Katere rastline so fototoksične?

Navadni dežen, figa, peteršilj, zelena, angelika, citrusi, pastinak, nekatere trave.

Reakcija na slano vodo

• Zakaj nastane?

Slana voda izsuši kožo in lahko poškoduje njen zaščitni sloj. V kombinaciji s sončno svetlobo pride do draženja kože in celo alergij.

• Kako jo prepoznamo?

Po kopanju se na bolj občutljivih predelih telesa, kot so notranja stran stegen, pazduhe, pod dojkami, pojavijo rdeči madeži in srbečica.

• Kako si lahko pomagamo?

Po kopanju v morju se stuširamo s sladko vodo. Kožo lahko pomirimo z aloe vero ali nežnim vlažilnim losjonom ter se umaknemo v senco.