Foto: CanvaOglejmo si nekaj preprostih stavkov, ki jih radi uporabljajo montessori učitelji in razodevajo bistvene značilnosti montessori pristopa.
Ko jih boste prebrali, boste videli, da niso uporabni le v šolski učilnici, ampak tudi doma.
Na svojem blogu jih je zbrala in zapisala montessori učiteljica Christina Clemer.
1. »Vidim, da se zelo trudiš.«
Pri montessori pristopu ni v ospredju izdelek, ampak proces. Zato se izogibajmo hvaljenju tega, kar je otrok naredil, ampak raje pohvalimo njegovo koncentracijo, pozornost, skrb, prizadevanje …
Otroku s tem pomagamo vcepiti miselnost, da lahko raste, se izboljšuje z lastnim trudom.
2. »Kaj misliš, kako si tole naredil?«
Če nas otrok vpraša: »Ti je všeč moja risbica?«, se potrudimo, da ga o njej še kaj vprašamo; raje, kot da risbico preprosto pohvalimo. Vprašajmo ga, kaj sam misli o njej, zakaj je izbral te barve, kaj mu je na risbici najbolj všeč …
Montessori pristop verjame, da je otrok samemu sebi najboljši učitelj. Pomemben del tega je zmožnost, da otrok sam ovrednoti svoje delo.
3. »Kje bi lahko to poiskal?«
Montessori pristop vidi eno ključnih kompetenc v otrokovi neodvisnoti.
Če nas otrok vpraša, kako naj nekaj naredi ali kje je kaj, je gotovo lažja pot, da mu to povemo. Učinkovitejša pot pa je, da ga vprašamo recimo: »Kje misliš, da bi lahko našel ta odgovor? Katerega prijatelja bi lahko prosil za pomoč?
Tak princip bo mogoče terjal več časa, a se bo dolgoročno obrestoval.
4. »Kako ti lahko pomagam?«
Otroci v montessori sistemu vzgoje nosijo odgovornost za precej opravil in so na to običajno zelo ponosni. Včasih pa vendarle ne zmorejo vsega.
Takrat je pomembno, da otroka vprašamo, kako mu lahko pomagamo. S tem dela ne vzamemo preprosto nase in s tem sporočimo otroku, da tega ni zmožen narediti.
5. »V našem razredu …« ali »Pri nas doma …«
Začetek tega stavka nam pomaga, da otroka spomnimo na pravila in zaželeno vedenje.
Na tak način pravilo sporočamo kot objektivno dejstvo o tem, kako naša skupnost deluje, in ne kot neposredni ukaz. Možnost, da bo to spodbudilo otrokovo koopertivnost, je veliko večja.
Primer: Otrok med jedjo začne tekati naokoli. Lahko mu rečemo: »Pojdi nazaj k mizi!« ali pa: »V naši družini smo dogovorjeni, da vsi počakamo za mizo, dokler ne pojemo kosila.«
6. »Ne moti ga, poglej, kako je zbran!«
Zaščita otrokove koncetracije je eden od temeljev montessori filozofije.
Ko otrok nekaj osredotočeno dela, smo lahko v skušnjavi, da ga pohvalimo. Vendar je bolje, da ga pustimo povsem pri miru. Seveda pa si zapomnimo in ga pohvalimo, ko je delo končano.
7. »Sledi otroku.«
Tega montessori učitelji ne izrekajo otroku, ampak drug drugemu in staršem.
To si je treba izreči večkrat, da poglabljamo zaupanje, da ima vsak otrok svojstven notranji ritem razvoja, in da ima to, kar v določenem trenutku počne svoj namen.
Vir: mother.ly
Prevod in priredba: Štefan Kržišnik
