Zakaj je pomoč pri hišnih opravilih za otroka tako koristna?

Vir: Shutterstock

»Ja, saj bom! Malo pozneje!«
»Ne, no, a res moram?«
»Njej pa ni treba. Zakaj moram ravno jaz?«

Ob prebiranju teh stavkov se mnogi starši nasmehnemo. Otroci so lahko namreč pravi profesionalci pri izmišljanju izgovorov, kadar jih prosimo, da opravijo kakšno hišno opravilo.

Čeprav se ob njihovih izgovorih lahko nasmehnemo, to v mnogih starših zbuja tudi skrb in nemalokrat v naš odnos z otroki vnaša konflikt.

Zakaj se otroci upirajo pomoči pri hišnih opravilih?

Del odgovora se skriva v sami naravi otrok.

Majhni otroci in najstniki:

  • Nimajo še popolnoma razvite sposobnosti presojanja.
  • So impulzivni. To pomeni, da hočejo svoje želje izpolniti v trenutku. Opravljanje aktivnosti, ki jim ne prinesejo takojšnje zadovoljitve, niso na njihovem urniku.
  • So egocentrični. To pomeni, da se ne zavedajo potreb in pričakovanj drugih.

Seveda je na tem mestu potrebno poudariti, da s temi tremi značilnostmi otrok in najstnikov ni nič narobe. So zgolj normalen pojav na razvojni poti otroka, ki jih ta z zorenjem postopno prerašča.

Kdaj otroci prostovoljno pomagajo pri hišnih opravilih?

  • Ko so sposobni bolj ali manj zrelega presojanja.
  • Ko razvijejo sposobnost nadzorovanja notranjih vzgibov, torej so manj impulzivni.
  • Ko se začnejo zavedati pričakovanj in potreb drugih.

Te sposobnosti niso prirojene, razvijejo se postopoma, ko otroci rastejo in zorijo. Zato starši ne smemo biti presenečeni, kadar se otroci upirajo pomoči pri opravljanju hišnih opravil.

S tem, ko otroke vključimo v opravljanje gospodinjskih opravil, pravzaprav omogočimo socializacijski proces, preko katerega otroci razvijejo te, bolj zrele kvalitete.

Ali je vredno vztrajati?

Vztrajanje pri tem, da otroci opravijo svoj delež pri hišnih opravilih, je lahko zelo utrujajoče. Neprestana opominjanje staršem lahko da občutek, da težijo in silijo otroke v delo, kar ni prijetno. Včasih tako postane lažje, da delo opravimo starši kar sami.

Mnogi starši odnehajo z vztrajanjem enostavno zato, ker se bojijo, da bo to negativno vplivalo na odnos z otrokom. Pojavi se lahko tudi občutek krivde; konec koncev imajo otroci veliko dela že s šolo in obšolskimi dejavnostmi.

Koristi opravljanja hišnih opravil

Tisti otroci, ki so zadolženi za določena hišna opravila imajo višjo samozavest, so bolj odgovorni, se lažje soočajo s frustracijami in lažje odložijo takojšnjo zadovoljitev svojih želja.

Čeprav je včasih težko vztrajati pri zahtevi, da otroci pomagajo pri hišnih opravilih, pa raziskave kažejo na to, da imajo tisti otroci, ki so zadolženi za določena hišna opravila višjo samozavest, so bolj odgovorni, se lažje soočajo s frustracijami in lažje odložijo takojšnjo zadovoljitev svojih želja.

Raziskave so pokazale, da ima pomoč pri opravljanju hišnih opravil pozitiven vpliv na poznejše življenje otroka. Tako pravi: «Najboljši napovedovalec otrokovega uspeha v njegovih zgodnjih dvajsetih letih je to, v kolikšni meri je sodeloval pri opravljanju hišnih opravil takrat, ko je bil star tri ali štiri leta.«

Kadar otroci redno pomagajo pri opravljanju hišnih opravil, razvijejo občutek, da pomembno prispevajo k zdravemu delovanju družine. Razvijejo občutek povezanosti z družino. Lažje tudi razvijejo občutek odgovornosti in občutek, da so kos zadanim nalogam.

Če otroka ne vključimo v delo v hiši, obstaja velika možnost, da se ne bo naučil osnovnih veščin, ki jih bo moral opravljati, ko bo samostojen.

Kako pomagati otrokom, da bodo bolj motivirani za pomoč doma?

Najprej moramo starši sami verjeti v to, da je pomoč pri domačih opravilih za otroke koristna. Pri tem ne smemo omahovati v smislu »otroci imajo že dovolj dela s šolo«, ali pa »ne smem jim preveč težiti«.

Zelo pomemben je tudi odnos nas, staršev, do opravljanja hišnih opravil. Te naj bi opravljali z občutkom predanosti, odgovorno in potrpežljivo, pa tudi s kančkom humorja. Našo držo bodo otroci prevzeli, saj smo jim pri tem starši najpomembnejši zgled.

Otrokom moramo pokazati, da je hišna opravila potrebno opravljati zato, da bodo stvari v našem gospodinjstvu tekle gladko in da se od vsakega člana družine pričakuje, da bo pri tem sodeloval, seveda po svojih zmožnostih.

V nasprotnem primeru otrokom lahko pošljemo sporočilo, da so domača opravila dolgočasna in brez veze in da se jim je najbolj pametno izogibati.

Majhni otroci se že sami po sebi čutijo kot del družine in zato želijo pomagati. Pa tudi zato, ker pomoč zanje pomeni tudi učenje in spoznavanje sveta. Tako imajo lahko že triletniki svoje naloge v hiši, za katere so odgovorni, kot npr. sortiranje perila, priprava pribora pri obrokih, pospravljenje čevljev v omaro itd. Zahtevnost teh zadolžitev ni pomembna, pomembna je odgovornost zanje.

Ko pa otroci rastejo in zorijo, naj postajajo tudi njihove zadolžitve težje in pomembnejše.

Nekoč nam bodo otroci hvaležni

Zagotovo se nam otroci ne bodo zahvalili, ko jim bomo dali zadolžitve pri hišnih opravilih. Cilj, ki ga hočemo doseči ni zadovoljstvo otrok, temveč razvoj veščin in sposobnosti ter občutek odgovornosti – vse to bodo potrebovali, ko se bodo podali na samostojno pot.

Vir: centerforparentingeducation.org

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja