Vse, kar morate vedeti, če želite koristiti pravico do krajšega delovnega časa

Foto: Shutterstock

O svoji izkušnji, zakaj sem se odločila za krajši delovnik sem že pisala. Zaradi izkazanega zanimanja za to pravico, pa tokrat pišem o dejstvih, ki jih morate poznati, če o tej možnosti razmišljate. Podrobnejše informacije lahko preberete tudi na stani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Komu ta pravica pripada?

Da, ta pravica vam pripada! To pomeni, da v kolikor izpolnjujete pogoje, lahko delate krajši delovni čas, ne glede na to kako (ne)zadovoljen je pri tem vaš delodajalec.

Prvi pogoj je, da pravico uveljavlja samo eden od staršev. Če imate enega otroka, lahko to pravico uveljavljate do njegovega dopolnjenega 3. leta. Če pa imate dva ali več otrok, pa krajši delovni čas lahko delate do končanega prvega razreda najmlajšega otroka. Pravico lahko uveljavljate tudi v kolikor imate doma težje, zmerno gibalno oviranega ali duševno prizadetega otroka in sicer do njegovega 18. leta starosti.

Kaj pomeni »krajši« delovni čas?

Krajši delovni čas je vsak delovnik, ki je krajši od 40 ur tedensko, vendar pa mora obsegati najmanj polovični delovni čas in sicer 20 ur tedensko. Z drugimi besedami, če imate sedaj pogodbo za 40 ur tedensko, lahko z uveljavljanjem pravice delate poljubno število ur, ki pa ne sme biti nižje od 20 ur tedensko ur, razliko prispevkov do polnega delovnika pa vam krije država.

Koliko znaša moja plača, če uveljavljam krajši delovnik?

Zmotno je mišljenje, da v kolikor delamo krajši delovni čas, se naše izplačilo ne spremeni, saj nam razliko krije država. Temu pač ni tako! V kolikor se odločite za npr. polovični delovni čas, boste na račun prejeli samo polovico vaše (pogodbene) neto plače in boste torej plačani samo toliko, kolikor ste v resnici delali.

Država vam namreč krije le razliko prispevkov za socialno varnost, torej del vaše bruto plače in še to ne toliko kot bi jih sicer plačali v primeru polnega delovnika glede na vašo pogodbeno bruto plačo, temveč le v sorazmernem deležu minimalne plače, ki je zakonsko določena. Za leto 2018 ta znaša 842,79 EUR bruto.

Država staršem to pravico zagotavlja z zakonom in delodajalci bi to morali upoštevati, ne glede na njihovo subjektivno mnenje.

Poglejmo si primer. Predpostavljajmo, da vaša BRUTO plača znaša 1.500 EUR in imate 2 otroka. V tem primeru vaša NETO plača znaša 1.093,39 EUR, vaši prispevki od bruto plače 331,50 EUR, delodajalčevi pa 241,50 EUR. Preračun in podrobno razčlenitev plače si lahko sami naredite tule.

V primeru 6 urnega delovnika vaša nova bruto plača znaša 1.125 EUR, neto pa 848,01 EUR. Vaši prispevki so 248,53 EUR, delodajalčevi pa 181,13 EUR. V konkretnem primeru razlika prispevkov do polnega delovnika, ki jo plača zaposleni, znaša 82,97 EUR, razlika prispevkov delodajalca pa 60,37 EUR.

Če si naredite izračun, koliko prispevkov vi plačali vi in delodajalec v primeru minimalne plače, ugotovite, da država v našem primeru plača za manjkajočih 10 ur mesečno 48,54 EUR, ki bi jih morali plačati vi in 35,36 EUR, ki bi jih moral plačati delodajalec, kar je skoraj polovica manj od  tistih, ki bi jih plačali vi in delodajalec v primeru polnega delovnika.

Za boljši pregled si lahko na spodnjih slikah pogledate koliko bi znašala vaša plača v primeru polnega, 30 urnega in polovičnega delovnika, v kolikor pogodbena plača za polni delovni čas znaša 1.500 EUR bruto in imate 2 otroka in kakšna je vaša osnova za uveljavljanje.

Kakšno korist imam od tega, če mi država plačuje prispevke?

Na prvi pogled se zdi, da nimamo prav nobene koristi od tega, da nam država plačuje delež prispevkov, v primeru uveljavljanja pravice do krajšega delovnika, saj konec koncev na račun dobimo le toliko, kolikor v resnici delamo. A ni čisto tako.

Da nam država plačuje prispevke, nam še kako prav pride v primeru starševskega dopusta (porodniške). Izračun starševskega nadomestila se namreč računa ravno iz osnove za kolikor so bili plačani prispevki za starševsko varstvo v preteklih 12. mesecih pred nastopom omenjenega dopusta.

Prav tako je višina plačanih prispevkov pomembna pri uveljavljanju pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, upošteva pa se tudi pri izračunu denarnega nadomestila za brezposelnost.

Koliko znaša osnova za izračun vseh omenjenih nadomestil si lahko izračunate sami, za naš primer pa si lahko pogledate pregled v zgornji tabeli.

Kako pravico uveljavljam?

Če se odločite, da želite delati krajši delovni čas, se morate o tem najprej pogovoriti z delodajalcem. Poveste mu, koliko ur naj bi po novem obsegala vaša mesečna obveznost, kako te ure dejansko razporedite med tednom oz. v mesecu, pa je stvar dogovora med vami in delodajalcem. Primer, če želite delati polovični delovnik, to pomeni 20 ur tedensko. Ali boste delali vsak dan po 4 ure, ali morda 2 dni po 8 in enega po 4, ali celo samo 2 tedna v mesecu po 8 ur dnevno, je stvar dogovora med vami in delodajalcem.

Ko se z delodajalcem o tem dogovorita, skleneta pogodbo o zaposlitvi z določbo o krajšem delovnem času ali pa aneks k pogodbi. Fotokopijo ene ali druge listine pa morate skupaj z vlogo oddati na pristojni Center za socialno delo najkasneje 30 dni po tem, ko vam »nova« pogodba začne veljati.

Je res vse tako preprosto?

Izkušnje mnogih, ki smo skozi ta »proces« že šli, kažejo, da ni vse tako črno-belo. Država staršem to pravico zagotavlja z zakonom in delodajalci bi to morali upoštevati, ne glede na njihovo subjektivno mnenje. A vse prevečkrat se zgodi, da smo starši, ki delamo krajši delovni čas zaradi naše odločitve postavljeni pred mnogo izzivov. Prvi je zagotovo ta, da delodajalci najdejo luknje v zakonu ali ga obidejo in delavca, ki vztraja pri krajšem delovniku preprosto odpustijo kot poslovni višek ali pa mu pogodbe ne podaljšajo. Sem spada tudi nenehen strah, da si prvi na seznamu, v primeru odpuščanja. Drugi je ta, da delodajalec delavcu ne zmanjša obsega dela, kljub krajšemu delovniku ali pa leta dobi nove delovne naloge, ki se jih milo rečeno vsi ostali »otepajo«. In konec koncev so tu še sodelavci, ki jim zaradi takih in drugačnih razlogov ni po godu da nekdo dela »manj« od njih.

Odločitev za krajši delovnik ni zgolj ena izmed odločitev mimogrede. Gre za spremembo življenjskega sloga. Potrebnega je tudi kar nekaj medsebojnega prilagajanja. Bistveno pri tej odločitvi pa je, da se zanjo odločita oba zakonca in sicer zato, da izboljšata kakovost življenja cele družine.