Vsaka družina ima lahko svoj vrtiček!

Thumbnail

Lasten vrtiček je za družine neprecenljivega pomena, saj poleg hrane ponuja enkratno okolje za učenje, sprostitev in stik z naravo. Z malo iznajdljivosti ima lahko svoj vrtiček vsak …

Slovenci veljamo za narod vrtičkarjev, kar je v današnjem času lahko naša velika prednost in dragocena dediščina. V času vedno večjega izgubljanja stika z naravo in vsem naravnim, lahko vrtiček predstavlja pomembno vez z izgubljeno prvobitnostjo. Pa seveda čisto konkretne sadove! Po besedah strokovnjakinje in specialistke za zelenjadarstvo Ane Ogorelec se lahko družina z 80-10 kvadratnih metrov velikim vrtom od marca do novembra sama oskrbuje z lastno zelenjavo. A velik vrt za hišo ni edini način, preko katerega lahko mlade družine užijejo nekaj čarov in prednosti lastnega pridelka …

“Vem, kaj jem”

To, da lahko z lastnim vrtičkom pridelamo svojo hrano, je verjetno ena ključnih prednosti lastnega vrta. Zavedanje o pomenu uživanja čim bolj ekološko pridelane hrane raste, a cena tovrstne kupljene hrane je za marsikatero mlado družino (pre)visoka. Hrana z lastnega vrtička pa je lahko zelo poceni. Poleg tega je zelenjava z vrta vedno sveža, zato vsebuje več hranilnih snovi. Nezanemarljivo je tudi, da bo verjetno otrokom hrana, katere rast so spremljali in podpirali, bolj teknila in bolj jo bodo cenili.

Samooskrba je pomembna!

Pri pridelali hrane na vrtu lahko izbiramo okolju prijazen način pridelave. Vrtičkarstvo pa ima tudi velik pomen pri ohranjanju domačih rastlinskih vrst in semen, ki se širijo med ljudmi in iz generacije v generacijo. K temu spodbuja tudi akcija Štafeta semen, s katero želi Eko civilna iniciativa spodbuditi zavedanje o pomenu ohranjanja domačih semen, sonaravni pridelavi in samooskrbi, ki je pri nas nizka. V preteklosti smo že izgubili 85 % naših semen, dve tretjini hrane pa uvozimo od drugod. Vrtički lahko pomagajo obrniti ta negativen trend.

Vrt zdravi!

Ste morda vedeli, da ima blagodejni učinek obdelovanja vrta celo svoje strokovno ime in se uporablja kot terapija? Gre za t. i. hortikulturno terapijo, ki ima ponekod po svetu celo svoja združenja. Dr. Richard Thompson, predsednik britanskega Kraljevega kolidža zdravnikov pravi: »Že nekaj časa razmišljam, da bi morali zdravniki pacientom, ki pridejo k njim z depresijo ali pa po kapi, predpisati vrtnarjenje.« Vrtnarjenje naj bi pomagalo pri okrevanju po boleznih in nesrečah, invalidom, ljudem z učnimi ali duševnimi težavami, odvisnikom, starejšim … Stik z naravo ob delu na vrtu sprošča, pomirja in polni z veseljem ob drobnih uspehih.

Otroci – vrtnarji po naravi

Vrt je imeniten poligon za otroke – za njihovo igro, raziskovanje, učenje, vzgojo … Posebej dragocen je tudi čas, ki ga lahko starši skupaj z otroki preživimo na vrtu ob snovanju nečesa zelo koristnega. Zakaj je obdelovanje vrtička za otroke tako pomembno in dragoceno:

  • Ker so pri tem aktivni in se učijo z delom.
  • Učijo se skrbi, negovanja in odgovornosti (Če gredice ne zaliješ …).
  • Urijo se v potrpežljivosti in vztrajnosti (A bo jutri jagoda že rdeča?).
  • Veselijo se uspehov (Kako velika bučka!) in učijo sprejemanja razočaranj (Seme ni vzkalilo).
  • Spoznavajo, kako delujejo stvari v naravi (naravni cikli – od semena do komposta …).
  • Krepijo svoj odnos do narave in jo bolj spoštujejo (ob tem pa lahko tudi Stvarnika).
  • So telesno aktivni in zunaj na zraku (namesto v sobi za računalnikom).
  • Z večjim veseljem pojedo, kar so sami vzgojili.
  • Kakovostno preživet čas s starši in sorojenci ob delu.
  • Priložnost za spontano učenje biologije, kemije, fizike …
  • Možnost, da sproščeno delajo in packajo z zemljo, vodo, rastlinami, živalmi …

Nimamo svojega vrta!

Mnoge družine bi z veseljem obdelovale košček zemlje, ko bi jo imele. Za majhen košček svojega vrta in za vsaj drobno vrtnarsko izkušnjo pa ni nujno potrebna velika njiva za hišo. Svoj vrt si je mogoče ustvariti na najrazličnejše načine in kljub velikim prostorskim omejitvam. Ne samo na balkonu, tudi v stolpnici sredi velemesta imajo nekateri prave vrtove!

Bodite ustvarjalni, morda lahko preizkusite kaj od naštetega:

  • Dogovorite se s starši ali s sorodniki ali prijatelji z večjim vrtom, da vam odstopijo delček svojega vrta.
  • Morda je v kraju kaka starejša oseba, ki ne more več obdelovati svojega vrta; lahko ji ponudite, da vaša družina obdela njegov vrt in tako pridela domačo zelenjavo zanj in zase.
  • Ima morda občina, župnija ali kaka druga skupnost na voljo kaj zemlje, ki bi jo lahko dala na razpolago mladim družinam, da jo obdelajo? (Primer: v župniji Dolnji Logatec je večja njiva, ki je v lasti župnije, na voljo mladim družinam, ki nimajo svojih vrtov.)
  • Če stanujete v bloku z balkonom, si lahko manjši vrtiček uredite kar tam – v keramičnih posodah ali večjih koritih za balkonske rože se da pridelati marsikaj.

  • Kjer je prostora malo, so rešitev tudi vrtovi v žlebovih, v lesenih terasastih koritih ali v visečih posodah.

  • Okenski vrt – posebna oblika navpičnega vrta ob oknu znotraj, lahko celo brez zemlje. Ob tem se je razvilo pravo gibanje, več o njem v spodnjem posnetku (žal brez slo. podnapisov):

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja