Vrtec ni primeren za najmlajše

Thumbnail

Otroci, ki so zelo zgodaj vključeni v javno varstvo, se pozneje na testih izkažejo slabše od vrstnikov iz domačega varstva.

Raziskovalca Michael Kottelenberg and Steven Lehrer iz Queen’s University v Kanadi sta preučevala vpliv širjenja javnega varstva v Kanadi na otroke. Primerjala sta dosežke otrok, ki so bili v starosti 0-4 let vključeni v vrtce, s tistimi, ki so ostali v domačem varstvu. Šlo je za oceno njihovega gibalnega, verbalnega in socialnega razvoja, zdravja in vedenjskih motenj.

Zgodnja vključenost v javno varstvo (vrtce) je imela najbolj negativen vpliv na dečke, ki so kazali precej višjo stopnjo agresije in hiperaktivnosti. »Pri levjem deležu teh otrok se kaže izrazito znižana raven gibalno-socialnega razvoja in zdravja, ob tem pa tudi več vedenjskih težav,« opozarjata strokovnjaka.

Razlike so velike med spoloma, saj pri deklicah negativen učinek ni tako izrazit, pomembna pa je tudi starost vključenih otrok. Pri dojenčkih je učinek najbolj negativen, v starosti 1-2 let se nekoliko zmanjša, a ostaja negativen, večjih razlik pa ni pri otrocih v 3. in 4. letu starosti. Avtorja zaključujeta, da takšna oblika varstva nikakor ni primerna za otroke, mlajše od dveh let.

Za veliko večino otrok se je vključenost v vrtec izkazalo za veliko slabšo možnost od domačega varstva, za nekatere otroke pa predstavlja tudi boljšo možnost. Otroci iz slabših družinskih razmer so bili v javnem varstvu v strokovni oskrbi na boljšem, prav tako je imel vrtec pozitiven vpliv na zelo majhen delež izjemno nadarjenih otrok.

Vir: telegraph.co.uk