Vrhunski šport in otroci – športniki v boju za materinstvo in očetovstvo

Vir: www.womenssportsfoundation.org

Denar je gonilo vrhunskega športa. Vrhunski športniki in športnice so za dosego svojih ciljev in uresničitev sanj pripravljeni storiti ogromno, pogosto tvegati tudi lastno zdravje in se odrekati načinu življenja, ki je nam, navadnim smrtnikom, samoumeven. Nekateri vrhunski športniki so za izpolnitev cilja biti najboljši, hitrejši od drugih, poseči višje, biti močnejši, postavljeni pred izbiro, ko se morajo odločiti, ali bodo med športno kariero dali prostor materinstvu (in očetovstvu). Nekatere športnike pa celo njihovi klubi in sponzorji pri starševstvu ovirajo ali jim ga poskušajo preprečiti.

Pogodba je vsebovala člen o prepovedi zanositve

Ana Živojinović je srbska odbojkarica, ki je od svojega kluba (Olympiakos) zahtevala izplačilo dogovorjenega plačila in bonusov, ki so ji pripadali po sklenjeni pogodbi. A na njeno presenečenje je grški klub na njeno zahtevo odgovoril, da do denarja ni upravičena, saj naj bi kršila določila sklenjene pogodbe. Katera določila? V času, ko je bila članica Olympiakosa, je zanosila, čeprav je imela v pogodbi zapisano prepoved zanositve v času trajanja pogodbe.

Nihče ne more in ne sme zahtevati, da športni cilji ekipe ali posameznika povozijo željo po materinstvu ali očetovstvu.

Živojinovičeva ob podpisu pogodbe na prepoved niti ni bila pozorna. Šele po posvetu z odvetnikom je spoznala, da diskriminatorni člen, ki klubu dovoljuje, da igralki odpove pogodbo, če ta zanosi, niti ne bi smel biti v njeni pogodbi.

Srbska odbojkarica je nato v postopku arbitraže Evropske odbojkarske zveze prejela polovico plačil, ki ji jih je klub dolgoval, ter celoten bonus, kar je praktično enako znesku, ki ga je od kluba želela v izvensodni poravnavi. Tako je arbitraža pritrdila prepričanju, da diskriminatorna določba, ki klubu omogoča, da v primeru nosečnosti, z igralko prekine pogodbo, ne sme in ne more biti del pogodbenega razmerja.

V svetu je v zadnjem obdobju odmevalo več takšnih primerov, kjer so se ženske (npr. primer Lare Lugli) borile za svojo osnovno pravico. Za pravico, ki so jim jo klubi odrekali. Za pravico do materinstva.

S hčerko ob atletski stezi do olimpijskih medalj

Na lanskih olimpijskih igrah je dve olimpijski medalji osvojila ameriška atletinja Allyson Felix, še ena vrhunska športnica s podobnimi težavami. Na petih olimpijskih igrah je osvojila olimpijska odličja, lanske igre pa so bile zanjo nekaj posebnega, saj jo je ob atletski stezi spremljala triletna hčerka Camryn.

Ko je Allyson Felix v času nosečnosti podjetje Nike, ki jo je sponzoriralo, obvestila, da načrtuje nosečnost, so ji sporočili, da ji bodo posledično znižali sponzorsko pogodbo za 70 %. A Allyson to ni ustavilo, z blagovno znamko je zaradi tega prekinila pogodbo in ustanovila lastno blagovno znamko športnih copat. Tako se je uprla podjetju, nenaklonjenemu materinstvu in dokazala, da se materinstvo in vrhunski šport ne izključujeta.

Še več, rojstvo hčerke jo je spodbudilo, da je ustanovila lasten sklad, s pomočjo katerega pomaga drugim mamam vrhunskim športnicam na njihovi poti.

Kaj pa očetovstvo in vrhunski šport?

Šarunas Jasikevičius je eden izmed bolj karizmatičnih košarkarskih trenerjev v Evropi. Trener, ki se ga iz igralskih časov spomnimo tudi v dresu ljubljanske Olimpije, je leta 2017 na vprašanje novinarja o njegovem igralcu, ki je sredi polfinalne serije odšel domov, da bi bil prisoten ob rojstvu otroka, dejal, da košarka ni najpomembnejša stvar na svetu, da noben polfinale ni tako pomemben in nobena zmaga tako veličastna, kot je rojstvo otroka.

Zgornji primeri kažejo, da je in mora biti tudi v vrhunskem športu prostor za tisto osnovno človeško poslanstvo – biti mama in biti oče – ter da nihče ne more in ne sme zahtevati, da športni cilji ekipe ali posameznika povozijo željo po materinstvu ali očetovstvu.


Preberi še:


Komentarji

  1. Dušan, tako kot si napisal, denar je gonilo vrhunskega športa. Šport ni več tisto: zdrav duh v zdravem telesu. To vidimo v zadnjih desetletjih, kaj vse počnejo športniki za dosego svojih ciljev, je pa tudi res, da se uklonijo zaradi tega, ker je treniranje in celoten šport, v katerem so, zelo drag. Plus pogodbe sponzorjev, in potem so športniki nekako v pasti. Tudi korona je pokazala, kaj morajo športniki vse narediti, da se lahko udeležijo npr. olimpijskih iger, torej vsak dan testiranje, biti itak morajo cepljeni, in še in še.
    Ko se gre pa za nosečnost in rojstvo otroka, pa absolutno čestitke vsem tem športnikom, ki se uprejo klubom, trenerjem, podjetjem, ki jim ne dovolijo zanostiti, biti mama in oče.

  2. Vrhunski šport gre vštric z ogromno denarja. Šport naj bi bil rekreacija, ne pa brezobzirno in brezkompromisno tekmovanje biti najmočnejši, biti najboljši. Športniki velikokrat tudi gredo preko svojih moči, zadnje čase smo priča smrti kar nekaj mladih športnikov. Grozljivo! Ni normalno, da ljudje umirajo tako mladi! Enostavno so preforcirani!
    In ne, ni prav in ni normalno, da so v pogodbah diskriminatorni členi v zvezi z nosečnostjo! Ženskam v rodni dobi ne bi nihče smel določati, kdaj ne smejo roditi. To je proti naravi!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.