Predstavljajte si … Hodite po ulici in od nekod zadiši, nebeško zadiši. Kateri vonj vam pride najprej na misel? Navadno je prvi vonj na katerega pomislimo, vonj sveže pečenega kruha. Vonj, ki diši prav vsem in vedno pričara toplino doma.
Zaradi razmer s korono se je mnogo ljudi navdušilo nad domačo peko kruha, čas, ki prihaja, pa grozi, da nam bo to zaukazal. Ne počutim se najbolje ob pogledih na vedno pogostejše naslove v medijih, ki govore o lakoti. In to ne o lakoti v daljni Afriki, ki nas sicer gane, morda prispevamo kaj od svojega obilja, čez pet minut pa pozabimo nanjo. Ne, zdaj grozi, da bo oplazila tudi naše kraje. In peka kruha je osnovno znanje, ki nam lahko pomaga blažiti morebitno prihajajočo stisko.
Pečete doma?
Kako je pri vas? Je peka kruha še vedno veščina, ki je ne obvladate dobro? O tehnikah in načinih, vrstah mok in vzhajalnih sredstev je bilo v zadnjem letu in pol napisanega toliko, da res ni težko poiskati nekaj preprostega za začetek. Potem pa naj mojster dela vajo. Nimate dovolj časa? Morda za to zadolžite katerega od otrok. Že desetletniki peko kruha brez težav prevzamejo kot svojo redno zadolžitev.
Učenje spoštljivosti
Spoštljivost je vrlina, ki trenutno sploh ni moderna. Ne do ljudi, še manj do stvari; niti do kruha. Obilje vsega je »normaliziralo« pogled na odvržen kruh. Sem generacija, ki je že imela vsega zadosti. Nikoli nisem bila lačna. Sta pa moja mama in oče lakoto vsaj do neke mere občutila. In spomnim se, ko je bilo že vsega zadosti, da sta kruh vedno pobrala iz smetnjakov in ga nosila živalim. In s tem zgledom sem bila vzgajana. Kruha pri nas doma ne mečemo stran.
Prihranek
Prihranek je pri domači peki kruha precejšen. Tudi če ne kupujete najcenejše moke in če prištejete vso elektriko, se splača. Voda, kvas in sol pa so minimalen strošek. Ker pa je domači kruh, za katerega vemo, kaj smo »noter dali«, zanesljivo tudi bolj zdrav, bomo dolgoročno »prihranili« tudi pri zdravju.
Užitek domačnosti
Vonj po svežem kruhu je prav na vrhu prijetnih vonjav, ob katerih se počutimo dobro. Doma pa se radi tako počutimo. Vonj svežega kruha nosi tudi sporočilo ljubezni. »Mar mi je za vas, vzel/a sem si čas in vam pečem kruh«. To je še eno občutenje, ki ga nujno potrebujemo – da smo ljubljeni, da je nekomu mar za nas.
Kruh življenja
Če ni drugega, nam tudi samo kruh učinkovito poteši lahkoto, če govorimo le o telesni lakoti. Ko sem zadnjič stala v cerkvi, me je prešinilo, da je tudi tabernakelj neke sorte »pečica« iz katere diši, ampak zares nebeško diši. Telesni kruh je močno prepleten s podobo telesa Božjega Sina. In majhen kruhek, ki ga prejmemo pri obhajilu, je podoba vse ljubezni in topline in »mar mi je zate« in odpuščanja. Je podoba Jezusa, ki je za nas dal svoje življenje. Je naš najbolj domači kruh.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Pečemo doma. Z drožmi. Postopek terja 2 dni točno določene pozornosti. Vložka se ne da poplačati z nekaj evri za štruco. A je vredno. Prav tako za marmelado, jogurt, ter vse ostalo. Ko se srečamo zdaj s kupljeno hrano (gostilne, šolska prehrana), smo presenečeni kaj smo jedli prej. In če pomislim, da je ta hrana še dobra v primerjavi z zahodnejšim svetom … hm.
Kruh pečem doma enkrat do dvakrat tedensko. Vedno imam na zalogi moko in kvas, včasih uporabim kar suh kvas. Vonj domačega kruha je res neprecenljiv. Pečem pa kruh iz bele moke, včasih spečem koruznega ali pa dodam črno moko.
Za Božič in Veliko noč pa obvezno spečem kruh prav po starih običajih: maslenega, z jajci, sladkorjem in maslom. Kruh, ki ga spečemo doma, ne vsebuje nobenih dodatkov, je bolj okusen in bolj zdrav kot kupljen.
Jaz že vse življenje pečem kruh sama, Pa ne samo zaradi zgoraj navedenih koristi, pač pa tudi zato, ker ne dovolim, da bi me prav pri tej od Boga dani dobrini, koristolovci tako grdo odirali,
Poglejmo; kmet, ki z veliko truda in dela pridela žito, dobi za to nekaj drobiža, mlinar, ki žito spremeni v moko, že kar primerno zasluži, pek, ki iz moke speče kruh veliko zasluži (to se vidi po tem, da imamo skoraj v vsaki vasi pekarno) , trgovina, ki končni izdelek prodaja, pa bajno zasluži . KRUH JE Z OZIROM NA CENO MOKE VSAJ ZA POLOVICO PREDRAG !!!
Poznam družino s sedmimi otroci, mama te družine ne hodi v službo, saj poleg otrok skrbi še za ostarela moževa starša. Kruh pa vedno peče sama. Če bi to kdo natanko preračunal verjamem, da bi za polovico minimalne plače zaslužila samo s tem !!!
veteranka vse drži, samo računica ne. Smo delali v pekarni oziroma poznamo od znotraj kako in kaj. Ti doma ne moreš speči kruha za tako mali denar. Pa četudi ga na “črno”. Če samo moko računaš se kruh zdi predrag. Ampak pekarna je vse kaj drugega, kot cena moke in zaslužek. Kruh iz pekarne je: strošeki moke in dodatkov, strošek vode, strošek energije, strošek delavcev, strošek strojev, strošek delovnih prostorov, strošek dajatev in davkov, strošek obrtnih dovoljenj, strošek transporta, strošek tehnologov in raziskave receptov, ki so primerni za industrijsko pripravo/peko, … šele na to tudi strošek trgovine, ki ima podoben prerez notranjih stroškov; predvsem delovne sile. Doma si nič od tega ne obračunavamo. Samo moka in kvas … Domač kruh bi bil 10 EUR, če bi vse to dosledno obračunali na hlebec kruha.
Vejste, kej? Ga nej bujšga kruha ku je uni wd mwoje žjene.
Fajn so taki članki, prou rejs.