Vir: PexelsBožič je tu! No, skoraj. Danes je prvi dan božične devetdnevnice in ko se številka obrne čez 15. december, me skoraj vsako leto stisne, da je božični večer že tik pred vrati in da je treba postoriti še veliko stvari, da bo na sveti večer domovanje lepo pospravljeno … potem pa me na srečo ta gonja za ideali, ki si jih odrejam sama, mine, ko se oglasi tisti glas, ki me spomni na smisel vsega skupaj.
Starodavni napev, ki daje vtis skrivnostnosti, mogočnosti in preprostosti hkrati, mi včasih po koži požene mravljince, v oči pa solze ganjenosti ob tem, kako besedilo kar kipi od skelečega hrepenenja po Odrešeniku.
Z izjemo lanskega leta, ko je bilo adventno pričakovanje zares podobno stiski zasužnjenega izraelskega ljudstva, ki ni imelo dostopa do templja, ta glas zadnjih nekaj let slišim v cerkvi: “Kralja, ki prihaja, pridite molimo.”
Starodavni napev, ki daje vtis skrivnostnosti, mogočnosti in preprostosti hkrati, mi včasih po koži požene mravljince, v oči pa solze ganjenosti ob tem, kako besedilo kar kipi od skelečega hrepenenja po Odrešeniku.
Spomni me na to, da sem tudi jaz del tega Božjega ljudstva, ki pričakuje svojega Kralja, da jih odreši jetništva ponosa, strahu in zamer.
Devet dni zapored me tako obiskovanje božične devetdnevnice vodi v zadnjih pripravah na praznovanje Jezusovega rojstva. Spodbuja me, da se bolj kot na lepoto in čistočo stanovanja osredotočam na to, da nekoliko popravim majave jasli v svojem srcu, da bodo pripravljene sprejeti Jezusa. Pridite, molimo Kralja, ki prihaja.
Preberi še:
- Domača božična devetdnevnica: po hiši z Jožefom, Marijo in svečkami
- Mamin adventni koledar
- Skozi advent z mladostniki
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Namesto, da bi z veseljem pričakovali Božič – Jezusovo rojstvo, se ženske (ja, kdo pa drug) vedno znova obremenjujemo s tem, da bomo vsaj za silo pospravili, očistili in uredili naš dom, da bomo spekli potico in morda še kaj drugega. Nekje sem prebrala, da saj vendar pride Jezus in ne sanitarni inšpektor.
Ko bi nam le uspelo opustiti vse te ne tako pomembne stvari in se osredotočiti in z veseljem pričakovati Božič (ja, nalašč pišem z veliko začetnico, čeprav je baje slovnično pravilno pisati z malo)!
Popolnoma se strinjam z vami, Natalija. Dejmo za spremembo letos ponuditi srca bližnjim, možu, otrokom, sorodnikom, tistim, ki potrebujejo objem, nasmeh, ramo za zjokat. Pustimo nepomembne stvari ob strani. Čiščenje vedno počaka. Ženske si same delamo medvedjo uslugo, za koga čistimo, za koga pečemo? Zaradi tega, da se pokažemo lepe pred drugimi, da se pokažemo, da zmoremo, da smo drugim všečne? Velika večina nas je tako delala, jih veliko poznam. In za to smo samo mi odgovorne. Zaradi tega čiščenja, všečnosti drugim smo pustile ob strani naše bližnje, naše zdravje.
Sedaj se tega več ne grem! Seveda je treba imeti dom pospravljen, da ni smeti, da ni gore prahu. Vendar to pač delaš, ko imaš navdih, ko imaš pomoč ob sebi otrok, moža itd.
Božič pa vedno pišem z veliko začetnico, ne glede na to, kaj drugi določijo!