Svetovalka za dojenje in njen ugovor vesti pred “moškim” dojenjem

Foto: Shutterstock

Pred dobrimi 27 leti sem po tem, ko sem imela pri prvorojenki obilo težav z dojenjem, nasvetov, ki bi mi pomagali, pa mi niso znali dati niti v porodnišnici niti pri pediatru, ginekologu, splošnem zdravniku, patronažni sestri, sorodnicah … morala s svojo iznajdljivostjo, kmečko logiko, znanjem poiskati rešitve sama. Res uporabnih knjig o dojenju v Sloveniji praktično ni bilo, spleta pa sploh še ni bilo … Skratka svet, kakršnega si današnje mamice komajda predstavljajo.

Čez nekaj časa je pričela izhajati revija Moj malček in v njej so bili objavljeni tudi predlogi v zvezi z mnogimi težavami v zvezi z dojenjem. Z navdušenjem sem jih prebirala in ugotavljala, da sem nekatere »finte« pogruntala sama. Druge rešitve pa so mi pomagale reševati dojenje drugorojenca. Nasvete je pisala Slovenka, svetovalka v ZDA, in tedaj sem si rekla: »Tole moramo pripeljati v Slovenijo! Če pomagam eni mamici, da doji mirneje od mene, potem bom svoje poslanstvo izpolnila!« Pisala sem – na roke – pismo gospe v Ameriko, ona pa mi je na pismo odgovorila. In po študiju obilja priporočene literature (ki jo je prva leta ta gospa vsako poletje tovorila v Slovenijo, ko je prihajala na počitnice), iskrenem poglabljanju vase, v svoji dve porodni in dojiljski zgodbi in na koncu opravljenem kar obširnem izpitu sem pridobila mednarodni certifikat svetovalke za dojenje.

Naše delo je prostovoljno in ne izključuje nikogar, ne glede na vero, raso ali politično prepričanje.

Prostovoljno, brezplačno in za vse

Na tej poti me je posebej nagovarjalo nekaj konkretnih zahtev. Prva je bila, da je naše delo prostovoljno in ne izključuje nikogar, ne glede na vero, raso ali politično prepričanje. Čeprav se vse na tem svetu plača, svetovalke pri LLL (La Leche League International. Namen organizacije je spodbujati dojenje, širiti informacije, posredovati podporo in pomoč materam, ki želijo dojiti svoje otroke.) delamo brezplačno. Po tem se ločimo od vseh drugih svetovalk, ki tudi v Sloveniji vznikajo kot gobe po dežju. Naše plačilo so v mojem primeru že kar tisoči parov, mamic in njihovih dojenčkov, ki so se tudi ob naši pomoči uspešno dojili. Trdno verjamem, da si vsaka mama in otrok na tem svetu zaslužita biti zadovoljna s svojo zgodbo dojenja.

Druga stvar, ki me je prepričala, je eden od konceptov (to je nekakšnih 10 zapovedi LLL), ki je spodbujal in trdil, da je oče neločljivo povezan del doječega para. Verjetno vam je jasno, zakaj je zadnji stavek napisan v pretekliku.

Zaupanje mi je vzbujalo dejstvo, da mora kandidatka za svetovalko najprej biti tudi sama mama in imeti za seboj že vsaj 9 mesecev dojenja enega otroka in z dojenjem še nadaljuje. Kako naj te na tvoji poti spremlja nekdo, ki ne razume, skozi kakšne boje, težave, lepote, srečo, solze in čustvena neravnovesja kot mlada mamica greš. Z vsem spoštovanjem do mož, tudi do mojega izjemno podpornega moža – zares razumeti dojenja ne zmore noben moški.

Bistvo delovanja LLL svetovalk je torej na podlagi lastne, dobro vodeno predelane osebne izkušnje, spremljanja in študija literature preprosta tradicionalna delitev pomoči po principu »mama mami«.

Svetovalke pri LLL delamo brezplačno. Naše plačilo so v mojem primeru že kar tisoči parov, mamic in njihovih dojenčkov, ki so se tudi ob naši pomoči uspešno dojili.

Nova doba tudi v svetovanju

In potem je prišla nova doba. Beseda mama postaja nezaželena in se jo zamenjuje z doječo osebo ali doječim staršem. Ženska je menstruirajoča oseba, oče je izrinjen in postane pač eden od možnih drugih skrbnikov, dojenje postane hranjenje v naročju … Skratka nori svet, v kakršnega smo se prebudili in nam zdaj zapoveduje, kako se naj izražamo, da ja ne bi koga užalili ali prizadeli. Ker imajo baje vsi pravice, da so, karkoli se (trenutno) počutijo.

Svetovanje pri dojenju ni nobena izjema. Tudi na tem področju so nekatere države »naprednejše« od drugih. Če povem po pravici, niti ne vem, če je o teh temah v Sloveniji pametno preveč pisati. Kajti vsako tako pisanje v prostor širi nove ideje.

Iz Kanade recimo prihaja v svetovnem merilu izjemno glasen »očka«, ki je bil sprva običajna ženska. V svojih dvajsetih je pričela jemati testosteron, ki spreminja videz. Opravila je tudi operacijo, ki ji je odstranila večino dojk, ohranila pa je ženske reproduktivne organe. Nadalje se je oklicala za homoseksualca, se poročila z moškim in rodila sina. Cele štiri dni ga je izključno dojila, nato pa prešibko tvorbo mleka nadomeščala z doniranim materinim mlekom, ki ga je otroku dajala preko na trup navezane umetne dojke. Ob tem je postala tako silno navdušena nad dojenjem, da si je zaželel postati svetovalka za dojenje. Resno? Če svetovalka še sama ne ve, kaj točno je, kako bo stala za mamico, ki jo poporodno obdobje premetava iz ene skrajnosti v drugo?

Beseda mama postaja nezaželena in se jo zamenjuje z doječo osebo ali doječim staršem.

Ne več mama, ampak starš, ki doji

Trevor, kakor želi, da ga imenujejo, pravi, da ni mati, pač pa starš, ki doji. Absolutno je tudi proti izrazom mama, dojka, dojenje … in zavrača, da bi bila za rojstvo in zdrav razvoj otroka potrebna mama in oče. Pač klasične floskule, ki nam jih LGBT ideologija vsiljuje. In žal je v sodobni maniri pokleknila tudi LLL. (Pa da ne bi kdo pomislil, da so druge svetovalke pred tem imune!)

Si Trevorjev sin zasluži biti v tesnem stiku z mamo? Si! Si zasluži biti dojen? Si! A Trevorjev sin si zasluži tudi toliko tega, česar nikoli ne bo deležen, ker njegova mama, oče, roditelj (kako naj ji, mu rečem) nima. Ostaja vprašanje – bi jima pomagala? Nedvomno. A naj me nihče ne prepričuje, da je to in tako stanje normalno. Ali da je z mano nekaj narobe, če menim, da sta za spočetje potrebna ženska in moški, ki ob rojstvu otroka postaneta mama in oče, vsak s svojo specifično vlogo in nalogo.

Še vedno sem in bom na voljo vsakemu doječemu paru, mamici in dojenčku, ki se bosta želela preko dojenja povezati. A pri enih stvareh potegujem črto. Tudi tako, da se odpovem svojemu delovanju, če se me bo sililo v dejanja, ki segajo preko mojih etičnih meja.