Tudi očetje so biološko naravnani na otroka

Čeprav senzitivnost in biološko odzivnost na otroka hitreje pripišemo materam, novejše študije kažejo na to, da so očetje prav tako na otroka biološko odzivni, še posebej, če spijo poleg njega.

Študija, ki so jo izvedli v okviru univerze Notre Dame, kaže na to, da se očetom, ki spijo poleg otroka, zniža nivo testosterona, njegovo znižanje pa naj bi po izsledkih drugih raziskav očetom omogočilo večjo odzivnost na otrokove potrebe in jim tudi sicer pomagalo pri opravljanju vloge očetovstva.

Moč bližine otroka

V študijo je antropologinja Lee Gettler vključila 362 očetov, starih 25 ali 26 let ter jih razporedila v tri skupine: tiste, ki spijo ločeno od otroka, v isti sobi z otrokom ali na isti postelji z otrokom. Nivo hormona so merili v vzorcih sline in sicer dvakrat v dnevu, ob vstajanju in pred spanjem. Jutranji nivo testosterona je bil pri vseh treh skupinah enak, pri vzorcih, vzetih pred spanjem, pa so rezultati pokazali izrazit padec nivoja testosterona pri tistih očetih, ki so spali na isti postelji z otrokom.

»Fiziologija očetovega organizma dokazuje njihovo sposobnost za odzivnosti na otroka,« razlaga Gettlerjeva. »Naše predhodne študije so pokazale, da se pri moških, ki postanejo očetje, močno, včasih celo dramatično, zniža nivo testosterona. Precej nižji nivo so odkrili tudi pri tistih očetih, ki veliko svojega časa posvečajo skupni igri z otrokom, jih hranijo in jim berejo pravljice …

Izsledki zadnje raziskave pa kažejo še korak dlje. Nočna bližina očeta in otroka vpliva na očetovo »biologijo« popolnoma neodvisno od tega, kaj počne preko dneva.

Očetovstvo zapisano že v telo

Veliko dosedanjih raziskav se večinoma posveča vplivu »skupnega spanja z otrokom« na mamino spanje in dojenje, to pa je prva raziskava, ki se posveča vplivu »skupnega spanja« na očetovo fiziologijo ter na nivo hormonov pri obeh starših.

V živalskem svetu je testosteron tisti hormon, ki pri samcu povečuje sposobnost osvajanja in parjenja. Testosteron namreč vpliva na mišično maso in spodbuja tekmovalno vedenje proti ostalim samcem. Na nek način ta hormon deluje podobno tudi pri moških.

Spodbuja vedenje, ki vključuje »tvegano postavljanje« in iskanje »senzacij«, to pa je včasih nasprotno z zahtevami, ki čakajo očeta. Tu tveganje postane drugačno, kaže se zlasti v podarjanju in pripravljenosti za napore, ki niso nujno »senzacionalni«. Tudi vse dosedanje raziskave so pokazale, da so očetje z nižjim nivojem testosterona pokazali večjo dovzetnost in odzivnost na otroški jok.

Vedno več je namreč dokazov, da fiziologija očeta odgovarja na potrebe, ki jih vključuje zavzeto očetovstvo.Hkrati pa se z vsakim novim odkritjem odpirajo nova vprašanja, ki čakajo na nadaljnje raziskave. Gettlerjeva jih navaja le nekaj: »Zakaj imajo torej očetje, ki spijo poleg otroka, nižji nivo testosterona? Je to odsev očetove vloge v preteklem času evolucije? Kako močno se med seboj razlikujejo po odzivnosti očetje, ki spijo poleg otroka? Vemo, da bližina otroka pri materi povečuje število zbujanj, njena struktura spanja pa se prilagodi otrokovi. Vpliva večja bližina otroka tudi na moško strukturo spanja?«

Skrb za otroka – ključna komponenta moškosti

Tu pa tam se na temo testosterona odpre tudi kakšen sproščen pogovor med prijatelji, večinoma pa prevladuje napačna predstava, da je »moškost« vodena izključno preko tega hormona. Vedno več je namreč dokazov, da fiziologija očeta odgovarja na potrebe, ki jih vključuje zavzeto očetovstvo. Skrb za otroka ni zapisana zgolj v žensko naravo, kot se je tekom zgodovine večkrat poudarjalo.

Vse kaže na to, da ima aktivno očetovstvo svoje korenine že v zgodovini človeštva, pri naših prednikih. Čisto biološka strukturiranost očetovega telesa kaže na to, da je skrb za otroka že dolgo del moške narave in pomemben del njegove moškosti.

Vir: Sciencedaily.com