
Papež Frančišek je z apostolskim pismom »Patris corde« (Z Očetovskim srcem) napovedal »leto Svetega Jožefa«, ki se je začelo 8. decembra lani in bo trajalo do 8. decembra 2021. Papež v pismu izpostavi (vsaj) sedem podob sv. Jožefa, ki vsaka za sebe globoko nagovarja in prikaže, kako nam lahko njegov vzor pomaga pri vsakdanjih izzivih. Ob tem pa mi to papeževo pismo na nek način nastavlja ogledalo. Meni kot očetu, možu, kot skrbniku in varuhu otrok in družine.
Ljubljeni oče
Sveti Jožef je svoje življenje daroval v popolnemu služenju Mesiji. Iz svojega življenja je naredil služenje odrešenjskemu poslanstvu in skrivnosti učlovečenja. Ravno zaradi te svoje daritve je ljubljena oseba, je tisti na katerega kristjani že stoletja naslavljamo svoje prošnje v globokem zaupanju po njegovi pomoči.
Tudi jaz želim biti ljubljena oseba! Toda, sem se pripravljen darovati za otroke, za ženo? Sem pripravljen sebe postaviti v ozadje in pustiti, da služim njim?
Oče v nežnosti
Bog nas ne obsoja, ampak nas sprejema, objema, podpira in nam odpušča.
Papež v pismu deli misel, da je Jezus v Jožefu videl Božjo nežnost, tisto nežnost skozi katero se udejanjajo Božji načrti. Ne le skozi dobra in zmagovita dela, ampak predvsem skozi naše slabosti. Bog nas ne obsoja, ampak nas sprejema, objema, podpira in nam odpušča.
Znam v slabosti drugih prepoznati Božji načrt? Iščem le pozitivne stvari pri svojih otrocih in ženi? Jih znam sprejeti z njihovimi napakami vred?
Oče v poslušnosti
Jožef zna prisluhniti. Kljub načrtom, ki jih je naredil v trenutku stiske se je po obisku angela odločil, da mu prisluhne in je Marijo sprejel k sebi. Ponovno je prisluhnil angelu, ko mu je v drugih sanjah naročil naj zbeži v Egipt. Nato je Jožef še dvakrat prisluhnil in izrekel svoj »zgodi se«. In s tem je Jezusu dal najlepši zgled kako je mogoče izpolniti Božjo voljo, pokazal mu je pot kako izreči »zgodi se«, kar je Jezus nato storil v Getsemaniju, kjer je izpolnil Očetovo voljo in postal »pokoren do smrti […] na križu.« (Flp, 2,8).
Kako težko včasih prisluhnem! Poslušam svojo družino, pa jih ne slišim. Poslušam Boga, ki ima zame pripravljen načrt, pa ga ne želim/zmorem slišati! Moj »zgodi se« je šibak, prestrašen in negotov. Povsem nasprotno kot Jožefov.
Oče v sprejemanju
Znam sprejeti Božji poziv naj se ne bojim?
Jožef zaupa angelovim besedam in sprejme Marijo. Kljub temu, da vseh dogodkov ne razume pusti razmišljanja ob strani in s tem naredi prostor za to, kar se dogaja, obenem to sprejme in prevzame odgovornost. Kakor je Bog naročil Jožefu naj se ne boji, to isto ponavlja tudi nam. Poziva nas naj odložimo jezo in razočaranje ter z močjo, ki je polna upanja naredimo prostor temu, česar sicer nismo izbrali, a obstaja.
Življenje želim imeti pod nadzorom. Moji načrti za prihodnost morajo biti jasni. Znam narediti prostor za to, česar ne razumem, za to, česar ne znam sprejeti, za preizkušnje? Znam sprejeti Božji poziv naj se ne bojim?
Oče ustvarjalnega poguma
Sem tisti, ki branim, ščitim, negujem svojo družino?
Jožefu je bilo zaupano, da bo s svojo ustvarjalnostjo in pogumom rešil otroka in njegovo mater. On je prišel v Betlehem, poskrbel za prebivališče, kjer se je nato rodil Jezus. Jožef je sredi noči organiziral beg v Egipt in se tako izognil preteči Herodovi grožnji.
Četudi se včasih zdi, da nam Bog ne pomaga, to ne pomeni, da nas je zapustil, ampak da se zanese na nas in na to, kar lahko načrtujemo, odkrijemo, najdemo, dosežemo.
Kje iščem svoj pogum? Znam pokazati zaupanje in stopiti na tvegano pot? Znam zaupati, da me je Bog poslal moji družini zato, da zanje skrbim s svojo »ustvarjalnostjo«? Sem tisti, ki branim, ščitim, negujem svojo družino? Vedno?
Oče, ki dela
Sveti Jožef je bil tesar, s svojim delom je vzdrževal svojo družino. Od njega se je Jezus naučil vrednosti tega, kar pomeni jesti kruh, ki je sad dela lastnih rok.
Kot pravi papež, kdor dela postane nekoliko stvarnik sveta, ki nas obdaja.
Kako prikažem otrokom vrednost svojega dela? Z materialnimi dobrinami, ki jih zagotovim družini? Z zadovoljstvom, ki me navdaja, ko opravljam svoje delo? Znam ovrednotiti, da je vsako delo pomembno in da z vsakim delom pomagam ustvarjati boljši svet okoli nas?
Oče v senci
Znam potegniti črto med skrbjo zanje in vplivom na njihove odločitve?
Očetje se ne rodijo, očetje postanejo. Biti oče pomeni vpeljati otroka v izkustvo življenja in resničnosti. Pomeni otroka usposobiti za odločitve, za svobodo. Jožef je znal stopiti na obrobje, da bi v središče postavil Jezusa in Marijo.
In jaz? Se znam umakniti otrokom? Ženi? Jim pustim svobodo ali jih želim venomer usmerjati? Znam potegniti črto med skrbjo zanje in vplivom na njihove odločitve?
Papež Frančišek apostolsko pismo zaključi z molitvijo k sv. Jožefu, s katero se on že več kot 40 let priporoča Marijinemu ženinu.
Vabimo vas, da se v tem letu, ki bo posebej zaznamovano s podobo sv. Jožefa večkrat zatečete k njemu, naj nam bo on zgled očetovske ponižnosti in skrbnosti v družini. Obenem pa je to apostolsko pismo zares lepa iztočnica, da vsak pri sebi opredeli svojo vlogo in se pogleda v ogledalo, ki nam ga je nastavlja sv. Jožef.
Preberi več:
- Sveti Jožef, pomagaj nama vzgojiti sina
- 5 molitev očetov k svetemu Jožefu
- Ite ad Joseph! – Pojdite k Jožefu!