V svetu, kjer so mnenja drugih pogosto glasnejša od naših lastnih misli, se lahko hitro znajdemo pod drobnogledom tistih, ki si domišljajo, da vedo, kaj pomeni uspeti v življenju.
Kako točno?
Tega pravzaprav še sami ne znajo razložiti, a pomembno je, da imajo mnenje.
Nemalokrat se ujamemo v past ostro formuliranih sodb, namesto da bi sami določali, kaj zares šteje? Konec koncev, ali nismo mi glavni junaki svojih lastnih zgodb – čeprav se včasih zdi, da našo življenjsko zgodbo režira cela soseska?
V kaotičnosti je pogosto več resnice kot v skrbno urejenih življenjih, ki temeljijo na tujih pričakovanjih.
Ujetniki v očeh drugih
Nimate otrok?
Niti enega?
Jih imate morda preveč?
In če smo že pri tem, koliko otrok je dovolj?
Je naša vrednost nekako povezana s tem, koliko malih človečkov smo spravili na svet?
Mar nismo vsi ujeti v številke in nesmiselne standarde, ki jih drugi postavljajo kot merilo za uspeh?
Tu se skriva past: ko sledimo tujim merilom, se zgodi, da se izgubimo v iskanju potrditve, namesto da bi resnično živeli.
Recimo, da se odločimo čas posvetiti umetnosti, raziskovanju ali prostovoljstvu. Nekdo nas bo zagotovo vprašal: »Kaj pa stabilnost?« Vsem je jasno, da je stabilnost sveti gral odraslosti in edini način, da preživimo. A stabilnost je več kot le finančna varnost, je tudi notranji mir in sledenje svoji resnici.
Ste se ločili?
Avtomatsko dobite velik, debel pečat neuspeha na čelu. Medtem pa tudi tisti, ki živijo na koruzi, dobivajo poglede, kot da so nekje v življenju zašli. Ali ni vendarle Bog vedno prisoten v naših življenjih, tudi v trenutkih preizkušenj?
V kaotičnosti je pogosto več resnice kot v skrbno urejenih življenjih, ki temeljijo na tujih pričakovanjih.
Sreča in uspeh nista isto
Oh, kolikokrat sem že slišala to nenehno mletje o sreči in uspehu, kjer se zdi, da vsi stojijo v vrsti in čakajo, da jim dajo nagrado za najbolj pravilno življenjsko pot. Če se ozremo okrog sebe, se zdi, da je naša vrednost določena s tem, koliko denarja smo zaslužili, koliko otrok smo uspeli poslati v šolo, kako je naš življenjski vlak trdno na tirih.
In če vlak slučajno iztiri?
No, potem ste »izgubljeni primer«.
Ampak pomislite, kaj pa če je ta vlak preprosto malce avanturističen?
Morda pa je pravi ključ za razumevanje naše vrednosti v nečem globljem: v pogumu, da sledimo svojim prepričanjem, tudi če se zdi, da plavamo proti toku.
Zdi se, da vsi iščejo univerzalno formulo za srečo in uspeh. Ampak vsaka oseba ima svojo edinstveno pot, svoj kompas, ki jo vodi skozi življenje. Ko se naučimo ceniti svojo edinstveno pot, ne da bi se nenehno primerjali z drugimi, takrat zares zrastemo. Zrastemo v osebo, ki zmore reči: »Veste kaj? Moja pot, moja pravila.«
Ko se naučimo ceniti svojo edinstveno pot, ne da bi se nenehno primerjali z drugimi, takrat zares zrastemo.
Kaj bi se zgodilo, če bi se nehali truditi ustrezati?
Na prvi pogled bi lahko naše življenje izgledalo kot en velik kaos brez jasnih pravil in struktur. Vendar bi lahko brez nenehnega pritiska morda odkrili, kdo v resnici smo – brez filtrov in pretvarjanja. Zamislimo si, da se zbudimo iz sanj, kjer se neprestano trudimo, da bi bili nekdo, ki nismo. Bi bilo to življenje kaotično? Mogoče. Bi bilo svobodno? Zelo verjetno.
Nemogoče je nadzorovati, kaj si drugi mislijo o nas. Ko sprejmemo to dejstvo in se osredotočimo nase, uspemo doseči notranji mir, ki ne temelji na zunanjem priznanju, ampak na osebni potrditvi.
Premagovanje sodb in sprejemanje sebe
Ko sem se pričela bolj poglabljati v iskanje notranje sreče, sem prišla do spoznanja, da so bili moji najdragocenejši trenutki tisti, v katerih sem se popolnoma prepustila trenutku, neobremenjena z mnenji drugih. Sprejemanje sebe me je pripeljalo do tega, da sem se začela bolj ceniti in resnično uživati v trenutkih, ki me osrečujejo.
In veste kaj? Naša naloga v tem svetu, kjer so tisti, ki imajo največ, pogosto na piedestalu, je poudariti vrednote sočutja in notranjega miru. In, preden se spet lotite iskanja popolnosti, se opomnite: biti tukaj in zdaj, z vsemi svojimi napakami, a z neskončnim potencialom je že samo po sebi uspeh. In to, dragi moji, je več kot dovolj.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Sabina Košmrl Kaučič: Srečni in pomirjeni starši so za otroka največje darilo
Dr. Andrej Perko: Zrel človek se vedno vpraša, kaj bo v odnos prinesel, in ne, kaj bo dobil
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!