Različni obrazi zaščite življenja

Foto: Canva

Čeprav se še vedno vestno distanciramo, mi je res izjemno všeč, da je okrog mene življenje. Da se otroci na igrišču pod oknom igrajo, da se mame družijo in babice razpravljajo. Končno grem lahko na sladoled tudi s kom, ki “ni iz istega gospodinjstva”, pari se poročajo, nekoliko drugačne sicer, pa vseeno. Poletje je na obličje Zemlje vendarle vrnilo življenje. Čeprav še vedno v strahu pred okužbo, se zdi to z vidika zdravih odnosov med ljudmi mnogo bolje, kot glasovi iz računalniškega zvočnika, monologi okenc na ekranu, ki morajo preko Zooma drug drugega z gumbom utišati, da si lahko logično sledijo.

Ne le po koronavirusu, tudi dan po neurju, ki je pri nas potolklo številne strehe in avtomobile, razmišljam o tem, kako zelo se po novem trudimo zaščititi življenje. Zaščita človeškega življenja od drobnega začetka v maternici pa do starosti, do dostojanstvene smrti, je letos postala močna družbena tema, brez da bi jo zares naslovili.

Šli smo skozi tedne omejitev, se naučili pravilno nositi maske (no, večinoma), si vsak dan ogledovali aktualne številke okuženih … Vse za en cilj: zaščititi življenja. In šlo nam je dobro. Bili smo vzor in imeli relativno nizko število žrtev. Celo otroci in mladi so bili precejšen zgled v spoštovanju ukrepov, ker so vedeli, da je treba zaščititi njihove stare starše. Medgeneracijska solidarnost je delovala.

Če želimo zaščititi, rešiti življenja, moramo to storiti celostno, torej  moramo tudi socialne in psihološke krize jemati resno, ne samo zvišane telesne temperature in kašlja.A ob padanju števila okuženih imamo novo skrb. Mnoge smo pred hudo boleznijo zaščitili in jim rešili življenje, hkrati pa smo še veliko več ljudi pahnili v težke življenjske razmere in izgubili kar nekaj delovnih mest. Medtem ko je bila skupina tistih, z največjimi tveganji zaradi koronavirusa, starejša, je skupina tistih, ki so se znašli v tej drugi skupini, precej mlada. Prizadeti so mladi starši, družine. In ogrožen je začetek življenja.

Kako naj si mlad par ustvari družino, če živi od socialne pomoči države in ne ve, kako dolgo bo še lahko plačeval najemnino …? Družine z več otroki imajo žal pogosto tudi več omejitev na trgu dela, težje se preselijo na drug konec države ali v drugo državo, tudi če bi tam lahko dobili delo. Morda morajo sprejeti slabše delovne pogoje, na primere nedeljsko delo, samo za to, ker imajo srečo, da službo sploh imajo …

Koronavirus nam je pokazal, kako hitro nas lahko pripravijo do tega, da smo drug na drugega pozorni. Sedaj moramo dokazati, da lahko solidarnost pokažemo tudi brez panike in prisile. Morda s pomočjo kakšni družini v naši okolici, komu, ki se v krizi ne znajde. Včasih pomaga že vrečka hrane, 20 evrov, lepa beseda, pomoč pri varstvu otrok, pogovor …

Življenja ne ogroža le bolezen, čeprav obstajajo skupine, ki so zdravstveno bolj ogrožene od drugih ljudi. Zaščita življenja ima veliko obrazov. Če želimo zaščititi, rešiti življenja, moramo to storiti celostno, torej  moramo tudi socialne in psihološke krize jemati resno, ne samo zvišane telesne temperature in kašlja.