Radovedni žrebec: »Otrokom je potrebno dati pravi zgled, po katerem se bodo nato sami ravnali. «

Foto: osebni arhiv družine Jelovčan

Več kot 30 let se skavti trudijo pri vzgoji mladih v samostojne in zdrave ljudi, kristjane in državljane. V tem obdobju se je veliko stvari spremenilo, a pristen stik z naravo še vedno ostaja glavno vodilo skavtskega delovanja. V štirinajsti oddaji najbolj iskrenega podkasta smo gostili skavta Boštjana Jelovčana, s skavtskim imenom Radovedni žrebec, ki je bil v mladosti dolga leta skavt, skavtski voditelj in stegovodja, sedaj pa se je kot oče zopet vrnil med skavtske voditelje.

Boštjan ob tebi so skavti tudi tvoja žena in otroci. Bi lahko rekel, da ste pravi »prototip« skavtske družine?

Drži, skavti so tudi moji otroci in moja žena. Všeč nam je ta pristen stik z naravo in raziskovanje le-te. Radi hodimo naokrog in iz tega vidika smo mogoče res prototip skavtske družine.

Kako si prišel v stik s skavti?

Najprej sem bil tabornik, leta 1993 pa sem se pričel spoznavati s skavti in sem postal navdušen. In leta 1994 sem se včlanil k skavtom v Domžalah in postal član njihovega stega. Potem sem bil voditelj v Domžalah, vmes sem bil nekaj časa manj aktiven, zadnji dve leti pa sem, na povabilo skavtov iz Kamnika, ponovno voditelj skavtske veje (bobrov). Z veseljem sem spet voditelj, saj sem ponovno sem začutil skavtski klic.

Kje opažaš največje razlike med skavti pred 30 leti in skavti danes?

Veliko je podobnosti, še vedno so tabori v šotorih, skavti še vedno sami postavljamo šotore, jambore, kuhamo kosila ipd. Ohranja se ta povezanost z naravo in da vsak skavt sam nekaj naredi. Je pa normalno, da tehnika napreduje in da moramo skavti spremljati tudi tehnološki napredek. V osnovi pa je skavtstvo še vedno druženje, narava, preživetje v naravi.

Otrokom se še vedno pusti, da se lahko valjajo po blatu in doživijo nekatere stvari, ki jih drugje ne morejo in jih obenem nihče ne sekira, da pridejo umazani domov.

Meni je veliko teh stvari prišlo zelo prav, izpostavil bi predvsem čut za drugega, prijateljstvo, skrb za zdravje, samospoštovanje, kritičen način razmišljanja, spoštljiv odnos do narave, čut do domovine, pripadnost veri  itd.

Kakšne sledi je v tebi pustila skavtska vzgoje?

Skavtska vzgoja je vzgoja za življenje. Tukaj se naučiš vrednot, ki so cenjene, spoštovane in potrebne v vsakodnevnem življenju. Veliko teh stvari pride prav pri iskanju službe, pri vzgoji otrok ipd. Meni je veliko teh stvari prišlo zelo prav, izpostavil bi predvsem čut za drugega, prijateljstvo, skrb za zdravje, samospoštovanje, kritičen način razmišljanja, spoštljiv odnos do narave, čut do domovine, pripadnost veri  itd.

Svetovna skavtska organizacija (WOSM) in sestrska organizacija WAGGGS (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) sta bili nominirani za Nobelovo nagrado za mir za leto 2021.

Kakšne prednosti opažaš  v tem, da je tudi žena skavtinja?

Vidi se, da sva oba navajena na iste vrednote, na isti način razmišljanja in delovanja. To prednosti se kažejo tudi pri vzgoji otrok.

Danes imajo otroci na razpolago ogromno različnih aktivnosti. Kaj je, po tvojem mnenju, tisto, kar prepriča otroka, da se poda med skavte?

Res je, otroci imajo danes ogromno število različnih krožkov. Pri skavtih je pomembno to, da ima otrok najprej željo, da se pridruži skavtom, saj se potem lažje vključi v aktivnosti.  So pa pri različnih starostih različni načini kako otroke pritegniti. S temi aktivnostmi (npr. z bansi pri najmlajših) skušamo otroke prepričati, da se potem z veseljem vračajo. Obenem pa je pomembno, da smo skavtski voditelji pravi vzor in da te vrednote, ki jih skušamo naučiti otroke, najprej tudi sami živimo.

Velik izziv za skavtske voditelje tudi kako otroke potegniti stran od računalniških ekranov. Kako se soočate s temi izzivi?

Če hočeš biti konkurenčen tem stvarem, pogoriš na celi črti. Nekatere stvari je potrebno združiti, saj je nemogoče posamezno stvar popolnoma izbrisati. Pristopi so drugačni, kot pred tridesetimi leti, bolj se moramo posvečati različnim rešitvam problemov, prilagajati igre sodobnim trendom ipd.

Otroci so lahko v skavte vključeni (vsaj) med 6. in 21. letom. To so ključna leta otroškega odraščanja, kar skavtskim voditeljem nalaga še posebno odgovornost.

To so leta, ko si otroci zapomnijo vse, kar doživijo. Zato jim je potrebno dati pravi zgled, po katerem se bodo nato sami ravnali.  Ko sem bil sam voditelj veje volčičev v Domžalah, sem vodil otroke stare 8-10 let, sedaj pa so že oni voditelji svojih vej in dober občutek je slišati, da jim je bilo takrat »fajn«.

Ob primerjavi mladih ljudi med sabo lahko vidimo, da tisti, ki so skavti, razmišljajo drugače kot ostali.

Pri skavtih se res ustvari posebna energija, v teh skupinah nato točno veš kdo lahko kaj naredi in tako tudi npr. organizacija kakšnega dogodka hitro steče, saj točno veš, kdo bo kaj prevzel in naredil.

Otrokom poskušamo predstaviti, da se da določena stvari narediti na več različnih načinov. Pozivamo jih, da dajo predloge, kako bi rešili določene izzive in potem vidimo kakšne ideje lahko pridejo tudi iz teh malih glav. Potem poslušajo drug drugega, slišijo veliko idej in potem se jim naprej še samo bliska od idej.

Skavti ste vsekakor ljudje druženja, skupnih aktivnosti, projektov … Kako je skavtsko delovanje zaznamovala korona kriza?

Na srečo smo lani lahko izpeljali vsaj poletne tabore. Nekatere stvari smo prestavili na splet, tako da srečanja potekajo preko Zoom-a. V moji veji smo za bobre posneli celotno zgodbo, vsak voditelj je prebral svoj del in smo jim to poslali. Pripravili smo jim foto-orientacijo po Kamniku, kjer so s starši poiskali določene točke, se pred njimi fotografirali ter nam poslali. Določene aktivnosti se tako da izpeljati, ni pa primerljivo z dejavnostmi, ki potekajo v živo.

Skavti oziroma posamezni skavtski stegi so razdeljeni na štiri veje, od najmlajših bobrov (6 let) do najstarejših popotnikov (21 let). Katera veja ima, v tem sodobnem času, največ izzivov, glede na potrebe današnjih otrok?

Zagotovo je to veja izvidnikov in vodnic, torej starost od 11 do 15 let. Gre za obdobje, ko se začne puberteta, tej starosti je že v šoli naporno.

Pri služenju lahko nagradiš sebe s tem, ko nekomu drugemu narediš nekaj dobrega in to je odlična popotnica za življenje.

Sicer jaz nikoli nisem vodil izvidnikov in vodnic, jih pa vodi moja žena. Pri tej skupini mora biti vodja res nekdo, ki ga spoštujejo, saj moraš biti trden, da te ne navijejo okoli prsta. Voditelj mora biti strikten in načelen, saj le tako dobi spoštovanje od otrok in lahko izvede predvideni program.

Popotniki in popotnice imajo svoje geslo: »Služiti!« Zakaj je služenje družbi tako pomemben vidik skavtskega življenja?

Skozi služenje lahko spoznaš najprej sebe, kaj si sposoben narediti. Obenem dobijo skavti s služenjem občutek, da so potrebni v družbi, da so slišani. Pri služenju je ogromno projektov, kjer lahko skavti izrazijo sebe na mnogo različnih načinov. Pri služenju lahko nagradiš sebe s tem, ko nekomu drugemu narediš nekaj dobrega in to je odlična popotnica za življenje.

Celotnemu pogovoru z Boštjanom Jelovčanom lahko prisluhnete spodaj!


Preberi več: