Pravljice in oblikovanje otrokove samopodobe

Foto: Shutterstock

Ste se kdaj vprašali, kako globoko pravljice vplivajo na naše otroke? Te preproste zgodbe, ki jih pogosto jemljemo kot zgodbice za lahko noč, nosijo v sebi globoke simbolične pomene, ki lahko oblikujejo samopodobo našega otroka in njegov pogled na svet že od najzgodnejših let.

Lepota kot vrednota

Otroci se vsakodnevno srečujejo s pojmom »lepota kot vrednota« skozi pravljice, risanke in tudi igrače. Splošno znano je, da pravljice pogosto povezujejo lepoto z dobrimi lastnostmi, kar otrokom vsiljuje idejo, da je zunanja lepota ključ do sreče in sprejetosti. Otroci, ki ne vidijo sebe v teh idealnih podobah, lahko razvijejo občutek manjvrednosti in nižjo samopodobo.

Z nekaj preprostimi koraki lahko pomagamo svojim otrokom bolje razumeti globlja sporočila pravljic.

Grdota kot odraz notranjih konfliktov

Zanimivo je, da pravljice pogosto prikazujejo grde like kot zle, kar lahko interpretiramo kot simbol notranjih konfliktov. Na primer, grdi liki, kot so čarovnice in pošasti, pogosto predstavljajo strahove in negotovosti, ki jih posamezniki nosijo v sebi. S tem, ko junaki premagujejo te zle like, pravljice subtilno učijo, kako premagovati lastne notranje strahove in negotovosti, kar je pomemben korak k osebni rasti in samozavedanju.

Zamislimo si, da naš otrok pride domov iz šole in pove, da se njegov sošolec pogosto obnaša grdo in izzivalno. Namesto da bi tega dečka takoj obsodili, se lahko pogovorimo z otrokom in poskusimo razumeti, kaj se dogaja v ozadju. Tako kot Belle v pravljici Lepotica in zver, ko odkrije pravo naravo Zveri in jo sprejme, tako lahko naš otrok s pomočjo empatije spozna, da se za grdim obnašanjem pogosto skrivajo negotovosti in strahovi. S tem učenjem empatije in sočutja lahko razvija boljšo samopodobo in se nauči reševati konflikte na ustreznejši način.

Pravljice kot ogledalo družbenih norm

Pravljice so prav tako ogledalo družbenih norm. Te pa seveda niso statične. Zgodbe, ki so bile pripovedovane pred stoletji, odražajo tedanje vrednote in prepričanja, vendar se ti ideali skozi čas spreminjajo. Na primer, Sneguljčica in Pepelka ne le da slavita lepoto, ampak tudi pokornost in skromnost kot del ženskih vrlin. Sodobne pravljice pa pogosteje vključujejo junakinje, ki so samostojne, pogumne in iznajdljive ter za dosego svojega cilja ne potrebujejo princa. Ena takšnih je na primer Disneyjeva junakinja Moana (2016).

Pravljice so več kot le zgodbe za lahko noč, so orodja za razvoj pozitivnih vrednot in za učenje samo-sprejemanja.

Dvojnost notranje in zunanje lepote

Eden od najglobljih vpogledov je, kako pravljice subtilno učijo o dvojnosti notranje in zunanje lepote. Medtem ko zunanji videz pogosto služi kot prvo merilo za ocenjevanje, notranja lepota – kot so prijaznost, pogum in integriteta – na koncu zmaga.

To dvojnico lahko vidimo v pravljicah, kot je na primer Žabji kralj, kjer princ, začaran v žabo, v sebi skriva plemenito srce. Ko ga princesa končno prepozna kot resnično ljubezen in ga poljubi, se njegova notranja lepota razkrije tudi v zunanji obliki, kar je na koncu prepoznano in nagrajeno.

Vzemimo za primer situacijo iz šole. Otrok dobi novega sošolca, ki je na prvi pogled nekoliko drugačnega, nenavadnega videza. Tako kot v pravljici Žabji kralj, kjer notranja lepota presega zunanji videz, lahko otrok z našo pomočjo prepozna vrednost prijaznosti, poguma in integritete pri novem sošolcu, s čimer se nauči pomembne lekcije o resnični lepoti in prijateljstvu.

Kako lahko starši otrokom pomagajo razumeti pravljice?

Z nekaj preprostimi koraki lahko pomagamo svojim otrokom bolje razumeti globlja sporočila pravljic:

  • Aktivno branje in pogovor: Med branjem se aktivno pogovarjajmo z otrokom o zgodbi. Postavljajmo vprašanja, kot so: »Kaj misliš, zakaj je junak pogumen?« ali »Kako je junak pokazal, da je prijazen?« Pogovorimo se tudi o čustvih, ki jih liki doživljajo in vprašajmo: »Kako misliš, da se je junak počutil?« To pomaga otrokom razvijati empatijo.
  • Povezovanje s stvarnim življenjem: Povezujmo dogodke iz pravljic s situacijami, ki jih otrok doživlja v vsakdanjem življenju – v šoli in doma. Če se otrok sooča s strahom ali negotovostjo, mu lahko pokažemo, kako so junaki v pravljicah premagali podobne izzive.
  • Razmišljanje o motivih in dejanjih likov: Spodbujajmo otroke, naj razmišljajo o motivih in dejanjih likov iz pravljic. Vprašajmo: »Zakaj misliš, da je zlobna čarovnica počela to, kar je počela?« ali »Kako bi se ti počutil, če bi bil na tem mestu?«

S temi napotki lahko starši pomagamo svojim otrokom ne le razumeti pravljice, ampak tudi razvijati pomembne življenjske lekcije, ki jih bodo spremljale skozi življenje.

Pravljice so več kot le zgodbe za lahko noč, so orodja za razvoj pozitivnih vrednot in za učenje samo-sprejemanja. So zapletene pripovedi, ki oblikujejo našo samopodobo in razumevanje družbenih norm. S tem, ko raziskujemo te zgodbe z novejšimi vpogledi, lahko bolje razumemo, kako globoko vplivajo na naše življenje in kako jih lahko uporabimo za učenje otrok bolj pozitivnih vrednot.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja