Otrokova „čustvena skodelica“ – veste, kaj jo izprazni in kaj napolni?

foto: freepik.com

Vsak ima svojo „čustveno skodelico“, ki se neprenehoma prazni, in dobro je poznati načine, s katerimi jo lahko napolnimo, da se počutimo dobro. Nekateri so videti in se počutijo tako, kot bi imeli vedno polno – to so ljudje, ki znajo prisluhniti sebi, si iskreno odgovoriti na svoje potrebe in posledično tudi na potrebe drugih.

Otroci se sveta čustev in svojih občutij šele učijo in včasih ne razumejo prav dobro, kaj jim v nekem trenutku manjka – v preprosti prispodobi si lahko takrat predstavljamo, da je njihova skodelica prazna.

Kot pri odraslih tudi pri otrocih najbolj izpraznijo skodelico naslednje stvari:

-obremenitev in stres

-osamljenost in izolacija

-zavrnitev s strani vrstnikov

-kričanje nanje in kaznovanje

-neuspeh

-kadar morajo početi nekaj, česar ne želijo

-utrujenost

-lakota (saj veste, lačen si ful drugačen :))

To se izraža na več načinov in mnogi so nam dobro poznani:

-kradejo iz skodelic drugih ljudi (marsikdo se je že srečal z občutkom, da ga otrok izsesa)

-obnašajo se neprimerno (z nezavednim namenom, da bi pritegnili našo pozornost, da bi mu napolnili skodelico)

-so nemirni, jokavi, stalno so nam za petami

Znano? Mislim, da vsakemu. Prazne skodelice torej ni težko prepoznati.

V danih situacijah se torej najbolj obnese, da skodelico napolnimo.

Pri tem so najbolj učinkovite naslednje sestavine:

-skupna igra (ena na ena je najbolj optimalna rešitev)

-naklonjenost in ljubezen

-objem in poljub

-skupno branje

-skupen sprehod, nogomet, kolesarjenje …

-smeh (pripovedovanje šal, žgečkanje)

-prijatelji (ti čudežno pripomorejo k dobremu počutju)

-občutek, da imajo ves čas tega sveta (naj se vam kakšen dan v tednu nikamor ne mudi)

-kakšno noč prespite v skupni postelji

-početi skupaj nekaj, v čemer je otrok dober

-pohvaliti ga pred drugimi

-uspeh

-početi skupaj nekaj, kar si sami želijo

Sliši se enostavno, kajne? Načeloma tudi je. Vendar pa pridejo obdobja (pri nekaterih otrocih so pogostejša), ko se zdi, da je skodelica vedno prazna (kot pridejo obdobja, ko so otroci kar naprej lačni :)). Pri nekaterih se res prazni hitreje in taki otroci potrebujejo še več nas in našega časa. Toda kar pogumno – ob vašem vztrajnem dolivanju bo nekega dne ta otrok postal odrasel, ki bo znal srčno pomagati drugim do njihove polne skodelice!

Komentarji

  1. Naslov članka mi je zaiskril oči. Končno nekdo razume “matematiko življenja”? Vsaj ima to “skodelico”, ki sčasoma zraste v kahlo in škaf. S tem gremo v zakon. Vsak prinese svojo osebno doto. Nato jo porabljata. kako jo, ni pomembno. Da le z enako mero tudi polnita to posodo. Ko je ena bolj prazna od druge, se naravno pretaka iz bolj polne v bolj prazno, dokler se spet ne uravnovesi. Če en partner svoj škaf preveč prazni in premalo polni, drugi partner nenehno dopolnjuje. Dokler lahko. Na koncu sta oba prazna in obtičita, kot avto s praznim rezervoarjem.

    Ja, ta članek je odličen. Razume problem in ponuja rešitev. Vsaj idejo kje začeti. Ko bi le mnogi razumeli, da smo odrasli tisti, ki polnimo te skodelice, zato moramo najprej imeti sami polno. Veliko zakonov sem imel čast spoznati, kjer sta se oba na vse kriplje trudila dati otrokom ljubezen. Kako le naj jim jo dasta, če je SAMA NIMATA! Otroci niso nastali iz ljubezni enega, ampak iz združene ljubezni obeh. In le tako jih lahko naredimo srečne, če tega nikdar ne pozabimo. Starša, ki se polno ljubiti v vseh smislih, ne bodo imeli pol toliko (ali pa nič) problemov z otroki; kvečjemu izzive. Otroci se bodo počutili ljubljeni le, če se bosta starš ljubila. Vsak dan. Pogosto odgovorim na vprašanje “kako naj te otroke spraviva gor”. Tako kot sta jih naredila! Z ljubeznijo. Ne razumejo … upam, da kdo bo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja