Če se sprašujete, koliko časa dnevno je primerno, da vaši otroci preživijo s tablico v roki ali pred računalniškim zaslonom, vam bo verjetno zanimiv podatek, kako se je zadeve pri svoji treh najstniških otrocih loteval Steve Jobs.
Ko je Steve Jobs, pokojni ustanovitelj uspešnega visokotehnološkega podjetja Apple, leta 2010 po telefonu okrcal novinarja Nicka Biltona, ki je zapisal nekaj kritični opazk na račun pravkar predstavljenega iPada, je Bilton skušal preusmeriti pogovor z vprašanjem:
»Vašim otrokom mora biti pa iPad zelo všeč, kajne?«
»Niso ga še uporabljali,« se je glasil odgovor z druge strani, »pri nas doma omejujemo uporabo tehnologije pri otrocih.«
Steve je vsak večer želel večerjati z družino za veliko dolgo mizo v njihovi kuhinji, ob tem pa so se pogovarjali o knjigah, zgodovini in veliko drugih rečeh.Biltona je odgovor povsem šokiral: »Predstavljal sem si, da je dom Jobsovih kot nekakšen raj za tehnološke navdušence: da so stene velikanski zasloni na dotik, da je jedilna miza sestavljena iz samih iPadov in da se gostom deli iPode namesto čokoladic. Ne, niti približno, mi je povedal g. Jobs.«
Ker pogovora o tem z Jobsom ni nadaljeval, je Bilton vprašal avtorja biografije o Jobsu, Waltera Isaacsona, ki je družino dobro poznal, kaj namesto tega počno Jobsovi trije najstniški otroci doma.
»Steve je vsak večer želel večerjati z družino za veliko dolgo mizo v njihovi kuhinji, ob tem pa so se pogovarjali o knjigah, zgodovini in veliko drugih rečeh. Nihče ni nikoli na plano potegnil iPada ali računalnika. Otroci res niso bili videti kakor koli zasvojeni s temi napravami,« se je spominjal Isaacson.
“Nočem, da se isto zgodi mojim otrokom!”
Bilton, ki je pretekli teden o teh svojih presenetljivih odkritjih v New York Timesu objavil odmeven članek, se je lotil nadaljnjega raziskovanja, koliko tehnologije uporabljajo otroci vodilnih v visokotehnološki industriji. In prišel je do presenetljivih odkritij: številni strogo omejujejo čas otrok za zasloni, pogosto celo prepovedujejo uporabo tovrstnih naprav med tednom in postavljajo asketske omejitve ob koncu tedna.
Tako ravnava zato, ker sva lahko iz prve roke videla nevarnosti tehnologije.Chris Anderson, nekdanji urednik revije Wired in izvršni direktor 3D Robotics, podjetja, ki izdeluje brezpilotna letala, je namestil časovne omejitve in programe za starševski nadzor na vse naprave v lastnem domu, v katerem živi njegovih pet otrok med 6. in 17. letom. »Otroci mene in ženo obtožujejo, da sva fašista, da naju preveč skrbi vsa tehnologija in da nihče od njihovih prijateljev nima tako strogih pravil,« pravi Anderson in nadaljuje: »A tako ravnava zato, ker sva lahko iz prve roke videla nevarnosti tehnologije. Sam se to izkusil pri sebi in nočem, da se isto zgodi mojim otrokom.« Nevarnosti, ki jih omenja, vključujejo izpostavljenost škodljivim vsebinam, kot so pornografija, nadlegovanje drugi otrok in, verjetno najslabše od vsega, zasvojenost z vsemi temi napravami.
Ustanovitelj Bloggerja, Twitterja in Mediuma, Evan Williams, in njegova žena namesto iPadov svojima malima sinovoma nudita na stotine knjig (papirnatih), ki jih lahko kadar koli vzameta in bereta. Petletni sin Alex Constantinople, ki je direktorica tehnološko usmerjenega komunikacijskega in marketinškega podjetja, med tednom ne sme uporabljati tehnoloških naprav, njena 10 in 13-letna otroka pa jih smeta največ 30 minut.
Najstrože do 10. leta
Večina teh staršev najbolj strogo omejuje uporabno naprav pri otrocih do 10. leta, ko so najbolj ranljivi za razvoj zasvojenosti, starejšim ga dovoljujejo predvsem za šolsko delo. Poleg tega svojim otrokom ne dajo pametnega telefona pred 14. letom. Nekateri svojim najstnikom tudi ne dovolijo uporabe socialnih omrežij, razen Snapchata, pri katerem se sporočila takoj izbrišejo.
Vsem staršem, med katerimi je poizvedoval Bilton, pa je skupno eno pravilo: nobenih zaslonov v otroški sobi.
Nekatere starše pa bolj kot čas zaposluje način uporabe. Ali Partovi, ki je svetovalec Facebooka, Dropboxa in Zapposa, pravi, da ne omejuje uporabe, pri kateri otrok ni zgolj uporabnik vsebin, ampak nekaj sam ustvarja (ureja video, programira, riše z računalnikom) – na podoben način, kot ne omejuje risanja s čopičem, pisanja ali igranja klavirja. Izvršni direktor Twitterja, Dick Costolo, pa svojima najstnikoma dovoljuje neomejeno uporabo, vse dokler sta v dnevni sobi.
Tehnologija krni sposobnost prepoznavanje čustev
Ko so preučevali šestošolce, ki so pet dni preživeli na taboru, kjer ni bilo dovoljeno uporabljati tehnoloških naprav, so ugotovili, da so bili ti veliko boljši v razbiranju čustev ljudi okrog sebe od otrok, ki so v tem času pošiljali sporočila, gledali televizijo in igrali video igrice.Kljub temu da ti starši tehnologijo znajo kar najbolje obrniti in uporabiti v svoj (poslovni) prid, pa se dobro zavedajo, kje je potrebno postaviti mejo in kje začne tehnologija siromašiti življenje.
Pred kratkim so psihologi na kalifornijski univerzi UCLA odkrili, da količina časa, preživetega za zasloni pomembno vpliva na socialne interakcije otrok. Ko so preučevali šestošolce, ki so pet dni preživeli na taboru, kjer ni bilo dovoljeno uporabljati tehnoloških naprav, so ugotovili, da so bili ti veliko boljši v razbiranju čustev ljudi okrog sebe od otrok, ki so v tem času pošiljali sporočila, gledali televizijo in igrali video igrice. »Čas, ki so ga udeleženci preživeli v neposredni živi komunikaciji z drugimi otroki in odraslimi je naredil pomembno razliko,« so zapisali avtorji študije.
Kdo je gospodar tehnologije?
Zaskrbljujoče odkritje, če se ob tem zavedamo, da ameriški otroci preživijo povprečno 7,5 ur dnevno za zasloni (od mobilnih telefonov, tablic, TV in računalnika), slovenski pa verjetno ne bistveno manj.
Morda pa vendarle ni tako presenetljivo, da se lahko gospodarjenja nad tehnologijo v svojih domovih najbolje učimo prav od gospodarjev svetovne tehnologije.
Vir: nytimes.com, sciencedirect.com
