Pustimo ob strani sentimentalne fraze v slogu »otroci so neprecenljivi«. Saj je vse res. A otrok je pač tudi strošek, ki družinski proračun bremeni dvajset in več let, česar naši ekonomisti in politiki zaenkrat še niso opazili.
Enkrat za spremembo si stvar oglejmo strogo finančno.
Otrok nas v 20 letih stane vsaj 43.000 €
Otrok nas na mesec stane v najboljšem primeru 180 € (v realnosti pa pogosto še precej več), kar v dvajsetih letih znese 43.000 € za enega otroka.
Po podatkih Statističnega urada RS* pomeni prag tveganja revščine za štiričlansko družino, če ima na razpolago manj kot 1.245 € neto dohodka na mesec. Za par brez otrok naj bi bila ta meja 890 € na mesec. Iz tega lahko izračunamo, da nas otrok na mesec stane v najboljšem primeru 180 € (v realnosti pa pogosto še precej več), kar v dvajsetih letih znese 43.000 € za enega otroka. Seveda pa večina staršev otroke preživlja še dlje, med študijem, jim poskuša pomagati pri nakupu stanovanja in jih podpira med morebitno brezposelnostjo.
Investiranje v otroka se izide državi, staršem pa ne
Za otrokovo vzgojo in izobraževanje polovico prispeva država, polovico pa starši. Vendar se investicija finančno izide le državi.
Če se vse lepo izide, naš otrok lepega dne odraste, dobi službo, postane davkoplačevalec in začne polniti pokojninsko blagajno.
Čez palec pogledano lahko rečemo, da za otrokovo vzgojo in izobraževanje polovico prispeva država, polovico pa starši. Vendar se investicija finančno izide le državi, ki ji mladi davkoplačevalec nato vse življenje polni proračun. Kaj ostane staršem? Dobimo tudi mi iz pokojninske blagajne svoj delež vloženega denarja?
Denar, čas in odpovedi, ki jih investirajo starši, politikov ne zanimajo
Dejanska neprecenljivost otrok in bolečina tistih, ki otrok iz takšnega ali drugačnega razloga ne morejo imeti, sta seveda neizmerljivi. Prav tako kot se ne da izmeriti količine denarja, ki ga starši vložijo v svoje otroke (in torej v prihodnost slovenskega gospodarstva in pokojninske blagajne). Ter vsega časa in odpovedi, ki jih namesto karieri, napredovanjem in službenim potem posvečajo otrokom.
Če starši prenehamo vlagati v otroke, lahko firmo zapre tudi naša ljuba domovina.
Komur na mesec ostane 355 € in več, ker na primer nima dveh otrok, ker mu ni treba kupovati družinskega enoprostorca in večjega stanovanja, ker mu ni treba plačevati počitnic za štiri, ampak le za dve osebi, lahko kupuje obveznice, si plačuje rentno zavarovanje, vlaga v nepremičnine in si tako zagotavlja varnejšo starost.
In kaj ostane staršem? Otroško veselje. Zavest, da delajo dobro. In država, ki tako rada posega v družinske prejemke, hkrati pa pozablja, da brez otrok ne more obstajati.
Če starši prenehamo vlagati v otroke, lahko firmo zapre tudi naša ljuba domovina.
*Statistični urad RS (11. 9. 2014): podatki za leto 2013.
Foto: blog.providentmetals.com
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
