Foto: ShutterstockVzgoja otrok ni mačji kašelj. Ni pa nujno križev pot. Je zgolj precej razgibana pot, na kateri je lepega in tudi napornega v izobilju. Sicer pa je nekaj lahko lepo in naporno obenem. Zelo v redu je, če na tej poti, ki ima lahko zelo veliko ovinkov, pa vseeno pripelje do cilja, tu in tam pogledamo na zemljevid. Ali markacijo, ki so jo tam pred nami pustili tisti, ki so pot že prehodili. Nekatere markacije so bolj pomembne od drugih. Za nekatere. Recimo za kristjane, je zelo pomembna markacija Sveto pismo.
V njem najdemo tu in tam tudi kakšno vzgojno usmeritev ali napotek. Pa ne nujno le tistih iz Stare zaveze, ki pravijo, da bo tisti, ki svojega sina ljubi, pogosto tepel. Najbrž bi lahko to iz zgodovinsko kulturnega konteksta potegnili v smislu, da oče, ki ima svoje otroke rad, jih vzgaja. Takrat je to morda pomenilo, da opazuje kaj delajo in jih korigira najboljše kot zna. Takrat je bilo to pač s šibo. Kakorkoli, ta starodavni vzgojni bombonček, zaradi katerega še danes mnoge duše odraslih otrok nosijo globoke brazde iz katerih se v pozno starost cedi gnoj, je precej grenak in ga kar pustimo v ovitku.
Odvijmo pa katerega drugega. Recimo iz evangelija.
Svatba v Kani Galilejski (Jn 2,1-12)
1 Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam.
2 Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci.
3 Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.«
4 In Jezus ji je dejal: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.«
5 Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.«
6 Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere.
7 Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!« In napolnili so jih do vrha.
8 Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu.
9 Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina
10 in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.«
11 Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.
12 Potem je šel dol v Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi bratje in njegovi učenci; in tam so ostali nekaj dni.
Bombonček, ki ga bomo danes odvili se je zgodil pred malo manj kot 2000 leti v Kani Galilejski. Že dolgo odrasel sin še vedno živi doma. Dela pri atu v delavnici. Kuha mu mama. Pere mu mama. Že davno bi moral biti poročen, pa se nekako izogiba temu. Saj je priden, ni kaj reči, ampak zdi se, kot da nekaj čaka. Pravi, da ima veliko poslanstvo, da bo naredil velike reči, da ima druge načrte … in čaka. Na pravi trenutek, na pravo uro. Ima nekaj prijateljev, ki ga podpirajo. Ampak to je bolj tako, kot bi vodil nek krožek. Saj je bil vedno nekaj posebnega, že njegovo rojstvo je bilo nekaj posebnega. Toda zdaj je pa res že skrajni čas, da začne to svoje poslanstvo. Leta kar letijo.
Mama ga dobro pozna. Saj mu še vedno kuha in pere. Dovolj ima njegovega odlašanja. Čas je, da ta ptiček poleti iz gnezda. Da stopi na pot svojega življenja in svoje usode. Kakršnakoli že je, je boljša kot vegetiranje doma. Ja, ja, on temu pravi, da se pripravlja na svoje poslanstvo. Končno ima par prijateljev, ki so z njim in ga podpirajo. Dovolj je čakanja. Naj začne. Če ne bo začel sam, ga bo treba pač malo poriniti. Izpostaviti v neki situaciji, da se ne bo mogel umakniti. Dovolj je, da skriva svoje moči in svoje sposobnosti. Čas je, da njegov modri plamen zagori in vžge svet. Njegova ura je bila že predlani, on pa še vedno čaka.
Na tisti svatbi se je pokazala odlična priložnost. Mama jo je izkoristila in rahlo pretkano spodbudila svojega sina, da je stopil na pot svoje usode. Ga nekoliko porinila. Očitno je potreboval spodbudo. To je vedel tudi sam, zato niti ni zelo negodoval zaradi maminega teženja. Končno je prerezal popkovino in stopil na pot odraslega moškega. To je njegova izpolnitev. Nobena mama noče biti mama odraslega otroka. Vsaka mama pa je ponosna na odraslega moškega, ki je bil nekoč njen majhen deček.
Odrasti in izpolniti Božjo voljo
Dogodek v Kani Galilejski vedno gledamo le skozi oči Jezusa – Boga. V smislu, da še njegova ura ni prišla, Marija pa ga je prosila, naj pomaga ubogima mladoporočencema v zadregi. Ni še mislil razodeti tega, kdo je in da lahko dela čudeže, a je uslišal Marijino prošnjo in spremenil vodo v vino.
Kar pa Jezus ni bil le Bog, ampak je bil tudi človek, lahko predpostavljamo, da je izkusil to življenje kot ga izkuša povprečen človek. Morda je bil kot mlad moški karakterno nekoliko plašen.
Marsikateri mlad človek na pragu ali celo globoko v odraslosti, potrebuje konkretno spodbudo staršev, da se postavi na svoje noge in se odcepi od doma in staršev. Številne je treba nekoliko potisniti v svet. Nekoliko nastaviti situacijo, da skoči v vodo in zaplava. Tudi, če se njemu zdi, da še morda ni čisto pravi čas. To je storila Marija, ko ga je svojega sina izpostavila na svatbi. Daj, pokaži, kaj znaš. Začni. Stvari se bodo potem začele odvijati same od sebe. Kaj pa če se tvoja ura pokvari in nikoli ne pride. Toliko truda in ljubezni sem vložila vate, da to, da ti ne bi živel v polnosti sploh ni opcija.
To je bilo veliko dejanje ljubezni mame do svojega sina. Dejanje zaupanja vanj.
Ni mu bilo preveč všeč, skoraj osorno ji je odgovoril.
Sploh ji ni bilo mar. Haha, bla bla. Otroci veliko govorijo in negodujejo. Še zlasti, ko jim starši rečejo, kaj morajo storiti. Lahko se pritožuje, lahko negoduje, samo naj stori svoje. Mama ima filter z zelo velikimi luknjami za vso otrokovo jezo, zlovoljnost, negodovanje. Še vedno ga ima rada in še vedno zahteva, da naredi, kaj je potrebno.
Če majhen otrok potrebuje od mame nežno ljubezen, otrok na pragu odraslosti, ki omahuje ali bi ali ne bi, od mame potrebuje – ne bomo rekli brco, ampak vsekakor spodbudo in potisk proti življenju.
Marija bodi naš vzgled, tudi pri vzgoji otrok!
Poglej tudi naše naročniške vsebine:
Rudi Tavčar: “To, da te otroci ne potrebujejo več, je zdravo in normalno”
Peter Pučnik: “Če je otrok iz družine prinesel samo odprto srce za Boga, je to že veliko.”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
