Oče petih otrok: 8 razlogov, zakaj imam veliko otrok

Otroci so naše najboljše ogledalo. S petimi različnimi ogledali se lahko vidim s petih različnih zornih kotov – koliko podatkov! (Foto: osebni arhiv)

Sem oče petih otrok, samih fantov, starih od tri do štirinajst let. Poleg tega sem ustanovil dve zagonski podjetji. Ko ljudje slišijo, koliko otrok imam, se jih večina odzove z: »Vau, kako ti uspe, če jih je toliko?« V resnici pa si jih večina misli: »Zakaj bi nekdo sam sebi naredil nekaj takšnega?« V tem zapisu želim odgovoriti na to vprašanje.

1. Gledano širše je zame vsak otrok najbolj prvinski izvir upanja in življenja. Resnično nasprotje potrtosti in obupa, čeprav se ob starševstvu in vzgoji pogosto srečujem z obojim. Vendar vedno samo začasno. Svet brez otrok bi bil beden.
2. Nadvse cenim privilegij, da sem bil rojen in lahko izkusim življenje. Neskončno hvaležen sem svojih staršem, da so me imeli. Če imam torej supermoč, da lahko skupaj z ženo podarjam življenje, zakaj je ne bi v vsej polnosti izkoristil in omogočil kar največ človeškim bitjem, da tudi oni okusijo življenje?

   

3. Otroci se ne pretvarjajo, ampak ti povedo vse, česar nisi hotel vedeti o sebi. To je pogosto neprijetno, vendar pomaga pri učenju, razmisleku in osebni rasti. Otroci so naše najboljše ogledalo. S petimi različnimi ogledali se lahko vidim s petih različnih zornih kotov – koliko podatkov!
4. Verjamem v koncept, da je smisel življenja v tem, da prevzameš toliko odgovornosti, kolikor je zmoreš. Biti odgovoren za vzgojo petih spodobnih ljudi in jih pri tem ne preveč poškodovati je tvegana naloga. Vendar moje življenje napolnjuje s smislom, ki se ne more primerjati z ničemer drugim.

   

5. Ob toliko stvareh (in otrocih), med katerimi moram žonglirati, sem prisiljen na prvo mesto postaviti stvari, ki so resnično pomembne, in se znebiti vsega, kar ne šteje toliko. Že tako se prevečkrat zamotim z Netflixom, brez zunanje prisile pa bi še mnogo več časa zapravil za brezveznosti.
6. Otroci so klapa. Vsi štirje starejši fantje, ki se po značaju sicer zelo razlikujejo, čutijo, da pripadajo drug drugemu, in se imajo resnično radi, čeprav se zdi, da se ves čas prepirajo. Tudi najmlajšega že obravnavajo kot polnopravnega člana svoje tolpe.
7. Nagnjen sem k pretiranemu nadzorovanju svojega življenja in življenja svojih bližnjih. Vendar moram s petimi otroki spustiti stvari iz rok in priznati, da ne morem imeti pod nadzorom vsega in da ni samo od mene odvisno, kaj se bo dogajalo z otroki. To je osvobajajoče. Naredim, kar lahko, in upam na najboljše.
8. Preprosto sem zelo radoveden. »Kakšen bo naslednji otrok? Kdo bo? Kaj ga bo zanimalo, v čem bo dober in v čem bo obupen?« Pišem v moški obliki, ker sem že obupal, da bi bil kdaj sposoben dobiti punčko.

Naštel sem glavne stvari. Seveda se pogosto soočam s številnimi izzivi in padci, zaradi katerih se začnem spraševati o najini odločitvi za tako veliko družino. Vendar to vedno traja le kratek čas. Trdno sem prepričan, da ne bom nikoli obžaloval, ker sem toliko osebam omogočil izkusiti življenje!