Oče, ki moli, je najboljše zagotovilo za vero otroka

Foto: Shutterstock

Poslanstvo vsakega očeta, ki je tudi kristjan, je, da otroka pripelje do Boga. To in nič manj.

Biti oče je nekaj čudovitega in izjemnega. Je edinstven privilegij, a hkrati ogromna odgovornost, da kot duhovni voditelj družine odgovori na Božji klic, ki je položen v vsakega moža takoj, ko dobi otroke – da jim preda bogastvo vere in ljubezen do Boga.

Seveda ne bi želeli zmanjševati velike in močne vloge ženi ali njenemu delu vzgoje k svetosti, pa vendar je očetu v družini zaupana njegova mala Cerkev in njeno duhovno vodstvo.

Žal želi naša kultura močno zmanjšati vlogo očeta. Mnogi so pod vplivom feministične ideologije podlegli sodobnim kulturnim pritiskom, mnogi mislijo, da se jih to ne tiče, del pa je teh, ki so jih nekam v ozadje potisnile kar žene same.

Krščanski možje, kje ste?

Prav zaradi tega mnogo moških, vključno z mnogimi krščanskimi, ne dojema in ne uresničuje svoje pomembne vloge duhovnega očeta v družini – otroci ne iščejo finančnih sredstev; iščejo ljubezen, vodenje in idola, ki jim bo pokazal, kaj pomeni biti moški.

Če oče jemlje Boga resno, potem bo tudi otrok Boga jemal resno.

In kje so vsi naši krščanski možje? Splošna slika v cerkvah je obarvana žensko. Žene so tiste, ki okrašujejo cerkev, žene so tiste, ki pogosto učijo verouk, žene so tiste, ki vodjo različne krožke … Ter nenazadnje, žene so pogosto tiste, ki otrokom posredujejo vero ali vsaj nekoliko »rinejo« naprej.

Oče mora otroku posredovati zgled vere

A obsežna raziskava je pokazala, da je za vero otroka v veliki meri odločilen oče. Moški je tisti, po katerem se vera bolj gotovo prenaša. Študijo je izvedla švicarska vlada v povezavi z drugimi evropskimi narodi, da bi preučila demografske spremembe. Avtorja, Haug in Phillipe Werner, sta odkrila nekaj zanimivih in presenetljivih dejstev.

• Če sta oba starša obiskovala nedeljsko mašo, bo tudi 32,8 % otrok redno obiskovalo mašo, 41 % pa občasno.
• Če je mašo obiskoval samo oče, mati pa le občasno, bo 37,7 % otrok vseeno redno obiskovalo mašo.
• Če bo mašo redno obiskovala zgolj mama, oče pa občasno, bo le 3,4 % otrok obiskovalo mašo.
• Če bo mašo obiskovala zgolj mama, medtem ko oče ne prakticira vere, bo le 1,5 % otrok obiskovalo mašo.

Enako je z vlogo očeta v družini – skušaj jo ignorirati in prej ali slej bo padla civilizacija.

Če povzamemo bistvo, to pomeni, da če mašo obiskujeta oba starša, bo (redno ali občasno) mašo obiskovalo več kot 70 % otrok. Če oče redno obiskuje mašo, bo več kot tretjina otrok gotovo sledila njegovemu zgledu, medtem ko bo le neznaten odstotek otrok, ki očeta v cerkvi ne vidijo, še kdaj obiskoval mašo.

Kakršen oče, takšen sin

Kje lahko najdemo razloge za takšno statistiko? Eden izmed možnih, ki sta ga navedla avtorja, je, da otroci prevzamejo vloge in življenjske običaje, ki se tičejo dóma, od matere, medtem ko življenjske nazore prevzamejo od očetov. Oče bo tisti, po katerem bodo povzemali kaj je prav in kaj narobe, po njem bodo nastavljali svoj notranji kompas in po njem bodo povzemali odnos do Boga. Če oče jemlje Boga resno, potem bo tudi otrok Boga jemal resno.

To znova potrjuje nujno potrebno vlogo očeta kot duhovnega voditelja svoje družine. Oče ima izredno vlogo v otrokovem življenju, pri gradnji njegove osebnosti, pri gradnji samopodobe in pri gradnji vere.

Na očetih je torej odgovornost, da na svoje otroke prenesejo razumevanje sveta in jih zavestno poučijo o krščanskih pogledih na življenje. Od očetov je v veliki meri odvisno, kako bo otrok razumeval vero v Kristusa in, kako jo bo sprejemal.

Možje, potrebujemo vas!

In če vse skupaj povežemo v celoto, se zlahka strinjamo z novinarko Kathy Woodward, ki je zapisala:

»… Vodstvo moškega v družini je kot zakon gravitacije – lahko si želiš, da ne bi obstajal, lahko trdiš, da je nepravičen. Pa vendar; hôdi po robu stavbe in vedi, prej ali slej boš padel. Enako je z vlogo očeta v družini – skušaj jo ignorirati in prej ali slej bo padla civilizacija …«

Zato, dragi očetje, ne bojte se prevzeti vloge, ki vam je bila zaupana. Žene in otroci vas nujno potrebujemo. Ter računamo na vaše vodstvo.

A  ne polagajte vse moči vase. Okrepite se v Njem in On bo vodil vaše korake.

Poslušaj, Izrael: GOSPOD je naš Bog, GOSPOD je edini! Ljubi GOSPODA, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Ponavljaj jih svojim sinovom in govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš! (5 Mz 6,4–8)