Večina staršev se je pred rojstvom vsaj prvega otroka udeležila ene od šol za starše. Pred leti so bile organizirane zgolj v sklopu zdravstva, danes obstajajo tudi privatni ponudniki.
Zamisel je v osnovi odlična. Starševstvo je ena najbolj pomembnih življenjskih nalog in prav je, da se skuša bodočim staršem dati glede tega neke informacije. Težava je edinole v tem, da se v šoli za starše poučuje predvsem stvari, o katerih najdeš v treh minutah vse potrebne informacije na Googlu, o drugih, bolj pomembnih pa ni veliko govora.
Teorija in resnično življenje
Ko noseča s prvim otrokom gledaš, kako medicinska sestra rutinsko previja lutko, ti to ne pove in ne pomeni nič. Ko rodiš in s pomočjo sestre v porodnišnici v prvih dneh 10x to narediš na svojem otroku, veš vse, kar moraš. Morebitne druge dileme praktično in velikodušno razjasni patronažna sestra, ki te obišče na domu. Podobno je s kopanjem, dojenjem in z vso drugo telesno nego.
Seznam tega, kaj vse potrebuješ pred rojstvom otroka, so zelo očitno sestavili ljudje, ki se ukvarjajo s prodajo otroške opreme. Polovico stvari ne potrebuješ in predvsem ne pred porodom. Potem pa sproti vidiš, odvisno od tebe in otroka, kaj ti pride prav. Glede na posejanost naše dežele s trgovinami lahko vsako stvar kupiš v roku ene ure, ko in če jo potrebuješ.
Seveda ne drži, da v šolah za starše ni nič uporabnega in da nikomur ne koristi (informacije o nosečnosti in porodu so uporabne in na mestu), se pa praviloma osredotoča na nepomembne stvari. Oziroma se osredotoča na nekatere pomembne stvari, a na nepravi način in ob nepravem času, številne izjemno pomembne pa izpusti. Nočete namreč samo top vozička, super previjalne torbe in ljubkega dojenčka, hočete tudi zdravega, zvedavega, motorično in socialno spretnega prvošolca in hočete vljudnega, sposobnega, prodornega najstnika. Verjetno bi bilo treba z novimi temami in informacijami nagovoriti starše ob različnih obdobjih otroka. Morda po pol leta, pri dveh letih, pred šolo, pred puberteto …
Kaj bi bilo res koristno slišati v šoli za starše? Povabljeni, da tudi sami dodate svoje predloge.
1. Kaj zares potrebuje dojenček
Mamico, mamico in mamico. Medtem ko te učijo, kaj vse potrebuješ za dojenčka (in zelo resno vprašanje tukaj je, koliko je v ta pouk vstopilo potrošništvo) in je nakup vozička zahteven vsaj toliko kot nakup avta (in velikokrat tudi skoraj tako drag), so potrebe dojenčka povsem drugje. Seveda potrebuješ nekatere materialne stvari, da lažje skrbiš za svojega mladička, in normalno je, da jih kupiš. Ampak to res ni to, na kar bi se naj bodoča mamica pripravljala. Pripraviti se mora na to, da se bo naslednjih nekaj mesecev njen življenjski stil in ritem povsem spremenil. Da bodo nekaj mesecev potrebe nekoga drugega pred njenimi. Da je normalno, da dojenček ne spi osem ur v kosu. Pogosto niti šest. Ali vsaj štiri ure. Včasih si vesel, če spanec traja tri. Da bodoča mama dobi informacijo, ne strašenje, o resničnih potrebah dojenčka. To je hrana, primerna nega, mir in njena bližina.
2. Ekrani so strup za otroške možgane
Na kolektivni ravni je nujno potrebno, oziroma bi bilo nujno že pred desetimi leti, da se bodočim in sedanjim staršem preda informacija, da naj otroka ne navajajo na pametne naprave. Da ga ne pomirjajo z njimi. Da ga ne hranijo z njimi. To je za otroka enostavno škodljivo. Do drugega leta pediatri povsem in popolnoma odsvetujejo ekrane. V predšolski dobi pa manj kot uro na dan. Realnost je žal povsem drugačna.
Miha Kramli, ki dela z digitalnimi odvisniki, opozarja starše, da mora otroška zibelka (rano otroštvo) ostati nedotaknjena od novih tehnologij. Otrokovi možgani, ki so že zgodaj izpostavljeni intenzivnim dražljajem digitalnih naprav, razvijejo svoje nevrone tako, da so možgani programirani na način, da najdejo svojo zadovoljitev le v digitalnem svetu.
Kramli zato tudi odsvetuje mamam, da bi med dojenjem ali uspavanjem otroka brskale po telefonu, saj otrok posledično od najbolj ranega otroštva gleda na telefon kot na del svoje mame. Novopečenim staršem (in tudi vsem drugim) priporoča, da si naredijo družinski načrt uporabe pametnih naprav in se ga seveda tudi sami držijo.
3. Normalno je, da otrok preizkuša meje in normalno je, da starš pri (nekaterih) mejah vztraja
Bodočim staršem bi bilo treba predati neke osnovne preizkušene informacije o vzgoji. Poplava različnih mnenj in vzgojnih stilov ni nujno najboljša. Seveda je vsaka družina samosvoja in se oblikuje po svoje. A to lahko stori tudi znotraj nekih preizkušenih vzgojnih smernic. Ki so recimo: zdrave meje, doslednost pri nekaterih stvareh, prožnost pri drugih, red in rutina, spoštovanje sebe in drugih …
4. Hrana in gibanje
Številni strokovnjaki opozarjajo na to, da se populacija otrok debeli in je vedno manj motorično sposobna. To, da je nek otrok pretežek, so krivi samo in izključno njegovi starši ali skrbniki. Gotovo ni lahko spremeniti svojih prehranjevalnih in gibalnih navad, a ravno otrok in njegovo življenje bi morala biti močna motivacija, da se vzamemo v red na teh področjih, če se že nismo. Pa ne govorimo spet o paranoičnih mamicah, ki iz hrane naredijo bojno polje in otroku namesto bombona v usta tiščijo posušeno marelico. Zdravo prehranjevanje je nadvse preprosto, nezapleteno in tudi poceni.
Kot je pred meseci v intervjuju za naš portal povedala Urška Fartelj: “Treba je spremeniti način življenja in odnos do hrane. Tudi nobena skrajnost ni dobra. Lahko si privoščiš hamburger in torto, toda ne celega pekača, kos pa gotovo. Če se sicer zdravo prehranjujemo, je lahko do 20 % hrane »nezdrave«. Izjemno pomembno je, da s hrano ne tešimo stresa in čustvenih težav.”
Pomanjkanje gibanja je druga rak rana sodobne družbe. Medtem ko smo razvili skoraj obsedeno ukvarjanje z rekreacijo nekaterih, naši otroci ždijo na mestih v šoli, doma pa na kavču. Za svojega otroka in tudi zase boste storili malo tako koristnih stvari, kot če se potrudite in spremenite prehranjevalne in gibalne navade.
5. Otrok za srečno otroštvo potrebuje vajin trden odnos
Kakorkoli obračamo in skušamo biti inkluzivni, najbolj optimalno okolje za otroka je družina z mamo in atom, ki se imata rada in se spoštujeta. Prihod otroka in otrok je lahko za odnos tudi preizkušnja, zato je toliko bolj pomembno, da res skrbita za svoj odnos in ga postavita za prioriteto. Po prihodu otrok je toliko bolj pomembno, da si vzameta čas zase in iščeta vedno nove poti drug do drugega.
Poglej še naše naročniške vsebine:
- Miha Kramli: Zasvojenost s pametno tehnologijo se lahko prične že v maminem naročju
- Mag. Miran Možina: Starši naj otrokom omogočijo močno socialno mrežo in pristne stike
- Tatjana Jakovljević: Eden največjih vložkov v čustveni in intelektualni razvoj je čas, ki ga otrok preživi v naravnem okolju
- Sabina Košmrl Kaučič: Srečni in pomirjeni starši so za otroka največje darilo
- CELOTEN SEZNAM NAROČNIŠKIH ODDAJ >>
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Noben priročnik, nobena delavnica, nobena šola za starše te ne pripravi na življenje!
Nihče ti ne pove, da zna biti starševstvo presneto težko!
Da lahko kar pozabiš na spanje ponoči! Da so z dojenjem lahko zelo hude težave!
Nihče te ne pripravi na to, kako je, če imaš jokavega in nespečega dojenčka! Njegovega joka ne moreš in ne moreš obvladati. Da imaš lahko velike težave z uspavanjem. Da ponoči lahko vstajaš vsakih nekaj minut in imaš čez dan občutek, da boš padla po tleh.
V priročnikih in katalogih piše, kako dojenček spi, kako se ga hrani, kako se ga previje, zelo malo pa o tem, ko nastanejo težave.
Dojenčki so zelo različni, nekateri so umirjeni in lepo spijo, ko so budni, so zadovoljni, grulijo, drugi pa jokavi, zahtevni. Vse moraš sprejeti in se truditi vsak dan posebej.
Pišem iz lastnih izkušenj, dva od mojih otrok sta bila taka.
Pred porodom si je treba kar napraviti zalogo moči in potrpljenja, da vse to zmoreš.