Ko beseda nanese na dojenje, se ozračje pogosto naelektri. Nekatere mamice se počutijo nelagodno, napadeno, jezno, osramočeno ali žalostno.
Celo razprave med strokovnjaki nemalokrat obidejo dokaze in strokovna dejstva ter obvisijo na čustvih, osebnih izkušnjah in mnenjih (»tudi sama nisem dojila/bila dojena, a sem vseeno čisto v redu, moj otrok je ravno tako zrasel«).
Zakaj imamo slab občutek?
Običajno se slabo počutimo, če smo storili nekaj, za kar menimo, da je narobe. Zaradi nedojenja pa imajo občutek krivde predvsem ženske, ki so si želele dojiti. Ki so storile vse, kar je bilo v njihovi moči, vendar ni šlo. Gre za mamice, ki se zavedajo, da umetno hranjenje ni optimalno. Nekatere si ženejo k srcu, ker so enega otroka dojile in drugega ne. Večina jih še dolgo žaluje zaradi izgube posebnega odnosa z dojenčkom ob dojenju.
Mamice potrebujejo pravočasno pomoč, točne informacije, podane na ustrezen način, predvsem pa z veliko tankočutnosti.
Veliko mamic je upravičeno jeznih, ker po porodu niso bile deležne ustrezne podpore ali pa niso bile seznanjene, da nekateri posegi pri porodu lahko negativno vplivajo na dojenje. Žal se zgodi tudi, da mame pustijo na cedilu tako zdravstveni delavci kot svojci in prijatelji ali pa ti celo aktivno spodkopavajo dojenje.
Neosveščanje ne izbriše občutkov krivde
Ranljiv par mamica–otrok (npr. pri zdravstvenih težavah, nedonošenosti ipd.), pri katerem bi bilo dojenje ključno, je pogosto prezrt ali je dojenje materi predstavljeno kot nekaj obrobnega. Izogibanje osveščanju javnosti o tveganjih nedojenja tem mamicam ne bo pomagalo, ponuditi bi bilo treba pravočasno strokovno pomoč. V Sloveniji se za informacije glede dojenja lahko obrnete na dojenje.org oz. dojenje.net.
Mamice, ki imajo slab občutek, ker niso dojile ali dojenje ni steklo tako, kot so si želele, pripombe zelo prizadenejo, pa čeprav pogosto pridejo iz ust ljudi, ki jih sploh ne poznajo. Kritiziranje ni način, kako povečati delež dojenih otrok!
Opustitvi dojenja običajno botruje pomanjkanje pravih informacij. Nekateri zdravstveni delavci oklevajo pri aktivnem spodbujanju dojenja, češ da materam ne bi smeli zbujati občutka krivde, ker ne dojijo. To je samo slab izgovor in voda na mlin proizvajalcev umetnega mleka. Tako nemalokrat slišimo: »Tudi po steklenički je v redu, bo ravno tako zrasel.« In ne želijo pretirano poudarjati dojenja, da se mame, ki ne dojijo, ne bi slabo počutile.
Dvoličnost podpore
Po eni strani pritisk, da je treba dojiti, po drugi strani pa »za vsak slučaj pa še malo po flaški« (čeprav je z dojenjem vse v redu) ali pa: »Saj je vseeno, če ni dojen, dojenje ni vse.«. Namesto konkretne podpore se mamice po porodu pogosto obremenjuje s kontrolnim tehtanjem in nestrokovnimi nasveti (Najpogostejše dileme v prvih tednih dojenja).
Številne mamice si niso predstavljale, da bodo prvi dnevi in tedni po porodu tako naporni, sploh če dojenje ne steče.
Mamice potrebujejo pravočasno pomoč, točne informacije, podane na ustrezen način, predvsem pa z veliko tankočutnosti.
Sprava s sabo
Objemite svojo bolečino in sprejmite dejstvo, da ste naredili vse, kar je bilo v vaši moči, in da je materinstvo več kot samo dojenje.
Včasih si popolnoma neznani ljudje dovolijo soditi naša dejanja, starševske odločitve in podobno. Naj vam ne seže do srca – to več pove o njih samih kot o vas. V dani situaciji ste na osnovi razpoložljivih informacij in podpore za svojega otroka gotovo storili vse, kar je bilo v vaši moči.
Upravičeno ste jezni, žalostni, razočarani, ker so vas zdravstveni delavci, svojci ali drugi ljudje, ki bi vas morali podpreti bodisi v obliki konkretnih informacij bodisi moralno, pustili na cedilu. Objemite svojo bolečino in sprejmite dejstvo, da ste naredili vse, kar je bilo v vaši moči, in da je materinstvo več kot samo dojenje.
Izkušnje delite naprej!
Iskreni zagovorniki dojenja vam ne bodo nikoli vlivali občutka krivde, ker ne dojite! Pri njih ste na varnem – lahko se boste pogovorili in razčistili s svojimi občutki in naredili korak naprej.
Kaj lahko še storite? Svojo zgodbo lahko delite z bodočimi mamicami ali drugimi ljudmi, ki še lahko kaj spremenijo. Spodbudite jih, naj se o dojenju pozanimajo že v času nosečnosti, naj poiščejo podporo še pred otrokovim rojstvom (Zakaj bi se pripravljala na dojenje).
Foto: www.ivillage.ca, cnn.com
Alenka Benedik je mama treh dojenih otrok, svetovalka za dojenje (IBCLC) in nošenje, prevajalka in dula. Poleg podpore doječim mamam, ki iščejo strokovne informacije v zvezi z dojenjem, nošenjem, uvajanjem goste hrane, spanjem ipd., nudi priprave na porod in pomoč po porodu. Na Festivalu družin, ki bo potekal med 19. in 21. junujem bo v soboto vodila pogovorno srečanje za samohranilce/samohranilke, celo nedeljo pa vam bo na voljo za pogovor v dojilnici.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
