Dojenje je treba razumeti s srcem

Thumbnail

Svetovalka za dojenje – je to mar poklic? Kakšen poklic pa je to? Dojenje je vendar naravno, zakaj potrebujemo svetovalke za dojenje?

V tednu dojenja je veliko govora o samem dojenju, manj pa o svetovalkah za dojenje. O tem, kakšna pomoč pri dojenju je na voljo pri nas, smo že pisali, danes pa nekaj izkušenj o poklicu svetovalke iz prve roke.

Letos je 10 let, odkar sem svetovalka za dojenje. Biti prostovoljka, laična svetovalka za dojenje pri mednarodni zvezi za dojenje La Leche League International ni več taka neznanka – nenazadnje so naša srečanja dobro obiskana, po telefonu pa s kolegicami vsako leto pomagamo več tisoč materam.

Kaj se pa greš?

Prihodnje leto bo 10 let, odkar me je med odmorom in neformalnim druženjem na nekem izobraževanju prešinilo, da je to moje pravo poslanstvo – tisti občutek radosti, ko vse celice utripajo v istem ritmu veselja. Navdušeno sem rekla: »Nekega dne bom delala v zasebni praksi in pomagala mamicam, ki želijo dojiti!«

Nepozabno. Pa ne zaradi fantastičnega občutka, ki me je sprva preplavil – temveč zaradi odziva. V trenutku so vsi utihnili in se spogledali. Nastala je mučna tišina. Moj nasmeh je zamrl. Nisem vedela, kaj naj si mislim. Sem mar kaj takega rekla?

Poklic svetovalke za dojenje se še danes mnogim zdi nepredstavljiv.

Potem sem to radost pestovala v sebi. Kot za vse pomembne stvari v življenju nisem imela pojma, kako bom to speljala. (Takrat sem bila namreč še v redni službi, nisem imela licence, kot svetovalka sem delala le kot prostovoljka.) Preprosto sem zaupala. Bilo me je tudi strah. Tako sem vedela, da je ideja dobra. Kajti če me ne bi bilo strah, če ne bi bilo takšnega odziva – potem tudi zamisel ne bi bila kaj prida, kajne?

Ja – kdo ti bo pa plačal?

Nekaj let pozneje, ko sem že pridobila licenco IBCLC (najvišjo mednarodno priznano formalno izobrazbo na področju dojenja), sem nekaterim prvič omenila, da se nameravam resneje posvetiti svojemu drugemu, srčnemu po-klicu (ja, v sebi sem začutila razločen, vedno glasnejši klic, ki ga nisem mogla več preslišati). Odzivi so bili večinoma negativni:

  • »Ja, ljuba duša, kdo ti bo pa plačal?«
  • »Pozabi. Ukvarjaj se s prevajanjem, tole tvoje dojenje pa imej za hobi. Tako za povrhu. Saj od tega pa res ni mogoče živeti.«

Poklic svetovalke za dojenje se še danes mnogim zdi nepredstavljiv. Sprašujejo se, kaj sploh počnem. Po drugi strani pa utirjeni v vsakdanjo rutino in »urejeno« življenje nimajo realnih predstav o potrebah dojenčkov in življenju z njimi. Na porod se pripravlja vedno več ljudi, na dojenje ne – vsem se zdi tako oddaljeno in nepomembno.

Svetovalke za dojenje pomagamo sestaviti sesuto sestavljanko!

Po drugi strani pa se zaradi težav pri dojenju:

  • se celim družinam svet podre, spremenijo se dnevni cilji, prioritete;
  • so ovirane vsakdanje aktivnosti;
  • ženske ne trpijo le fizično;
  • je lahko moteno duševno zdravje mater in otrok;
  • lahko pride do prezgodnje opustitve dojenja in s tem posledic za zdravje mater in otrok.

Materam poskušamo pomagati prepoznati ovire in jim olajšati, izboljšati življenje. Komunikacija mora biti iskrena, saj ženske sprva običajno poskušajo same najti rešitev ali so se obrnile na druge ljudi, tako da smo svetovalke zanje nemalokrat zadnja možnost in je zaupanje že močno omajano.

Materam poskušamo pomagati prepoznati ovire in jim olajšati, izboljšati življenje.

Vsaka situacija je edinstvena

Življenje je kompleksno. Lahko se zgodi, da denimo pet mamic bolijo bradavice, vendar so vzroki za to različni. Obstaja nekaj splošnih napotkov, vendar si mamice, ki so vas kdaj bolele bradavice, lahko predstavljate, kako nevzdržno postane – če ob vsakem dojenju boli, da vidite zvezde, trepetate pred naslednjim podojem … Takrat je nujna hitra, učinkovita pomoč. Ključno je ugotoviti vzrok težav.

Rešitve morajo biti preproste in po meri matere. Svetovalke za dojenje zanima, kako gre materam v resnici! Najbrž eden redkih poklicev, ki vpraša, kaj dojenje ali z dojenjem povezane odločitve pomenijo za mamico, otroka, njeno družino. Svetovalke verjamemo v matere, ki imajo različne vrednote, živijo v različnih okoliščinah, uživajo več ali manj podpore …

Pri vseh pomembnih stvareh v življenju rabimo podporo!

Prijateljica me je izzvala, naj zadevo pogledam z druge perspektive: »Koliko bi pa ti plačala nekomu, ki bi se pojavil pri tebi v trenutkih tvoje največje stiske – ko si bila neprespana, negotova, zaskrbljena, izmučena? In bi te znal umiriti, ti vliti vero vase, kot na pladnju postreči z odgovori? Ki bi ti znal pojasniti, kaj je normalno in kaj ne? Kaj tvoj otročiček res potrebuje in kaj so nesmiselni nasveti, s katerimi so dnevno bombardirane mlade mamice?«

To mi je dalo misliti. Takrat bi dala vse na svetu. Če bi kaj takšnega obstajalo. Če bi vedela …

Kaj najpogosteje rečejo mamice po posvetu?

»Joj, zakaj vas nisem poklicala že prej?«
»Kako to, da mi tega niso povedali že v porodnišnici?«
»Zakaj mi tega ni nihče povedal?«

Logično – 70 % nalog, ki so v porodnišnici vezane na dojenje, ni mogoče delegirati drugemu osebju. Svetovalke za dojenje smo specializirane za dojenje in bi morale biti bolj vključene v vsakdanje delo, pa ne le kot zadnja rešilna bilka, temveč pri preprečevanju težav, kar je najpreprosteje in obenem tudi najceneje.

 

Nevidno dojenje

V Sloveniji nas je okoli 50 mednarodno pooblaščenih svetovalk za dojenje IBCLC, od katerih samo dve nisva zaposleni v zdravstvu. Večina zdravstvenih delavcev svojega znanja na področju dojenja žal ne more uporabljati kot svoje primarne dejavnosti, saj je dojenje še vedno dokaj obrobna zadeva, ki potrebuje sistemsko rešitev.

Pred leti sem bila kot prostovoljka v neki porodnišnici na voljo mamicam, ki so želele pomoč pri dojenju. Potrebe so ogromne! V zdravstvenem sistemu čas, predviden za pomoč pri dojenju, ne obstaja.

Za ilustracijo: pri mamicah, ki razen dvomov in kopice vprašanj v zvezi s povsem normalnimi zadevami pri dojenčku niso imele težav pri dojenju, sem v povprečju ostala po 30 do 45 minut …
Posvet v zasebni praksi traja od 1,5 do 2 uri, včasih dlje. Z mamicami pogosto ostanem v stiku še kar nekaj časa – na voljo sem jim, dokler ne dosežejo želenega cilja.

V porodnišnicah bi dojenje lahko pričeli vrednotiti v okviru kazalnikov kakovosti, možnosti vsekakor so – le kdo se bo lotil, ko pa bi bile za to najprimernejše svetovalke za dojenje, ki pa so zaposlene z drugimi nalogami …

Na mladih svet stoji!

Svetovalke za dojenje postajamo čedalje močnejše in tudi naš poklic se uveljavlja. Med nami in mamicami se običajno vzpostavi tesna vez. Spoštujemo njihovo zaupanje, saj nas v svoje življenje povabijo v trenutkih največje ranljivosti, kar si štejemo v čast.

Večina zdravstvenih delavcev svojega znanja na področju dojenja žal ne more uporabljati kot svoje primarne dejavnosti, saj je dojenje še vedno dokaj obrobna zadeva, ki potrebuje sistemsko rešitev.

Za priznanje poklica svetovalke za dojenje lahko največ storite mlade mamice, mladi starši in vsi, ki iskreno podpirate dojenje. Do sprememb bo prišlo šele, ko boste mamice začele zahtevati kakovostno pomoč in podporo pri dojenju. Ko se ne boste pustile na hitro odpraviti z nasprotujočimi se nasveti ali s tem, da vam otroka potisnejo v prsi ali dojko otroku v usta.

Zakaj smo svetovalke z lastno pozitivno izkušnjo dojenja drugačne od ostalih?

Obstaja več uglednih, vrhunskih strokovnjakov in svetovalk za dojenje, ki iskreno podpirajo dojenje in so nesporno ogromno dosegli.

Toda – dojenje je prvinska izkušnja, priučena spretnost. Matere bolj ko racionalne napotke potrebujejo občutek varnosti, sočutje. Čas. Potrpežljivost. Ženske potrebujejo materinsko toplino, intuicijo, prepleteno z znanjem, izkušnjami. Kdor nikdar ni imel mastitisa, bo težko razumel, kakšno trpljenje je, če se problem ponavlja. Ali če bolijo bradavice. Kako je po neprespanih nočeh in če dojenje ne steče … Kako je imeti nedonošenčka in obenem zahtevnega malčka. Dojiti v nosečnosti. Dojiti v tandemu. Dojiti dvojčke. Dojenje je treba razumeti s srcem.

Naj ostanem ali grem?

Včasih se mi zdi, da je moja praksa obtičala zaradi ovir v sistemu, ki je tog in hermetično zaprt za spremembe – četudi preproste in takšne, ki ne zahtevajo dodatnih finančnih ali kadrovskih virov. Spomnim se komentarjev, dvomov iz okolice in zdi se, kot da sem v napačnem filmu.

Toda praviloma še isti ali naslednji dan srečam ali se oglasi nekaj mamic z dobrimi novicami: dojijo! Presrečne! Ponosne! Sijoče! Otroci so zadovoljni in dobro napredujejo.

Takrat se nasmehnem in rečem tistemu tam gori: »Spet si me zafrknil. Zdaj pa res ne morem odnehati …«

Alenka je svetovalka za dojenje (IBCLC), mama treh otrok, svetovalka za dojenje in nošenje, prevajalka in dula. Pomaga mamicam, ki želijo dojiti in iščejo informacije o dojenju, nošenju, uvajanju goste hrane, spanju, odstavljanju ipd., vodi priprave na porod in objavlja na spletni strani rumina.si.

Foto: breastfeedingsupportofrochester.strikingly.com, wicworks.fns.usda.gov

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja