“Naši otroci so vredni, da prevzamemo vsak svoj košček odgovornosti in skupaj naredimo največ, kar v danih razmerah lahko”

Vir: Unsplash

Spoštovani ravnatelji, učitelji in starši.

Novo šolsko leto je tik pred vrati, naše kolektive in domove pa namesto pričakovanja vznemirjajo jeza, pritoževanje in strah.

Zgražamo se ob ukrepih, ki prihajajo prepozno. Čakamo na navodila pristojnih, pa čeprav še sami ne vemo najbolj natančno, kakšna.

Pravimo, da bi s tem radi obvarovali učence, otroke, ker sta jim bili vzeti že dve leti … Da jim ne bi kaj manjkalo … Da so čisto prestrašeni …

Dragi odrasli, ste si v teh korona časih že kdaj vzeli čas in jim prisluhnili? Ste morda opazili, da pri njih maske niso tako velik problem kot v svetu odraslih? Ste jih slišali, ko so po cepljenju rekli, pojdimo domov, saj se dobro počutim in bo vse v redu? Ste zaznali, da so v vaših domovih ob starših, ki jim znajo prisluhniti in jih objeti, bolj srečni kot v šoli?

Mi pa še kar jamramo. Pravimo, da se nič ne da, da imamo omejene pravice, da iz našega (strokovnega) gledišča ukrepi ne zdržijo. Dopuščamo, da se vse to preliva v duše naših otrok. In nočemo razumeti, da trenutna situacija od nas zahteva bistveno več.

Ustavimo se malce in se zamislimo, kakšen zgled smo s svojim razmišljanjem in predvsem svojimi dejanji našim otrokom, torej tistim, ki bi jim (vsaj tako govorimo) radi omogočili lepo in čim bolj brezskrbno otroštvo.

Stopimo iz svoje cone udobja in dokažimo, da z besedami mislimo resno. Naši otroci so vredni, da prevzamemo vsak svoj košček odgovornosti in skupaj naredimo največ, kar v danih razmerah lahko.

Ravnatelji, zberite okoli sebe ljudi (učitelje, starše, predstavnike občine), ki so strokovni in vredni zaupanja, ter skupaj na podlagi danih navodil izdelajte načrt, ki bo najboljši za vašo šolo. Skupaj ste močni.

Učitelji, včasih je manj tudi več. Namesto, da porabljate čas za iskanje vseh mogočih živopisanih in popolnih gradiv po svetovnem spletu, s pomočjo  lastnih idej poiščete načine, kako vašim učencem omogočiti kar se da normalno šolanje (pa čeprav na daljavo). Imate vsa potrebna znanja.

Starši, nehajte se ubadati in skrbeti, kaj bo otroku manjkalo, kako delajo na drugih šolah, česa vsega nista naredila vrtec ali šola, temveč iščite rešitve, ki bodo prijetne za vašo družino. Vi to najbolje znate.

Vsi skupaj pa se naučimo biti hvaležni za vse, kar nam je v naših domovih in okolju dano. Nehajmo tako pod drobnogled jemati napake drugih in se tudi sami urimo v popravljanju svojih.

Negodovanje nad situacijo spremenimo v izziv: izziv, ki nam bo pomagal zastaviti boljši in lepši jutri za naše otroke in za nas vse.

Skupaj zmoremo.

Manica Marolt je profesorica razrednega pouka

Komentarji

  1. Če mislite da je nošenje mask in cepljenje z experimentalnimi cepivi dobro za naše otroke, upam da nimate stika z otroci!!! Odkar ne nosim več maske ko jih pospremim v vrtec veliko lažje in z večjim nasmehom stopijo v nov dan in to je edini pokazatelj, da grem v pravo smer. In starši smo tu da rečemo NE ko je treba in ne samo kimamo, da bo vsem ostalim lažje!

  2. Mateja, odličen odgovor, maska je tu pri koroni še najmanjši problem. Govorjenje, da nas bo cepljenje rešilo in da je to edina rešitev, je preprosto sprenevedanje. Potem ne vem od kod veliko okužb v Izraelu, Islandiji in še kje, kjer je precepljenost visoka. Ravno cepljeni, ki mislijo da lahko počnejo vse, tudi raznašajo virus, ni se jim treba testirat, ničesar ne preberejo, ne razmišljajo s svojo glavo, ampak preprosto sledijo navodilom. Jaz pa ne mislim svojega in sinovega zdravja uničevati s cepivom, ki ni preizkušeno. In za katerega ne vemo, kakšne posledice bo prineslo čez toliko in toliko let.
    In navadna farsa je, da kar naenkrat politike skrbi za naša življenja. Dejte ljudje, zresnite se.

  3. Najhujša pa je lažna solidarnost do starejših, kot so nam ves čas dopovedovali. V prvem valu, ko smo vsi spremljali mrtve v drugih držav, smo res resno pristopili k stvari in se odgovorno obnašali. Po prvem valu je bilo marsikaj bolj jasno, raziskave so marsikaj pokazale. Po prvem valu je bilo veliko govora, kako je treba dovolj vitamina D vnašati v svoje telo. Sedaj ko je prišlo cepivo, govora o zdravem načinu življenja, krepitvi imunskega sistema ni več besede. In zato sem razočarana, ker tudi imunologi ne govorijo več o tem, samo cepljenje, cepljenje in še enkrat cepljenje.

    Bila sem ves čas solidarna do drugih, tudi sina učim tako, vendar jaz sem 6 mesecev v letu in pol delala od doma, se čuvala, pazila na svoje zdravje, nisem bila v gužvi, nisem silila tja, kjer ni potrebno, ko pa sem videla, kaj starejši delajo po trgovinah, avtobusih, vlakih, kako so upokojenci prvi odšli na morje itd., potem sem se pa tudi začela spraševati, do koga naj bi bili solidarni.
    Mladi, otroci, zaposleni smo delali od doma, se učili od doma, starejši so pa brezbrižno bili povsod, kjer ni bilo potrebno, in to vsak dan znova.

  4. Hm, težko je ne jamrati. Gledam v naši družini, kako imajo okoli otrok pri vstopu v šolo. Starša sta oba prebolevnika, nista pa cepljena. Status prebolevnika jima je pravkar potekel, če se gresta cepit, še ne velja … drug teden pa so roditeljski sestanki. Za najmlajšega PCT ni potreben. OK. Naslednji roditeljski je čez dva dni in čeprav bodo tam pretežno isti starši, PCT tokrat je potreben. OK, edina rešitev je torej testiranje. A sedaj je samoplačniško. Za test, ki smo ga financirali državljani pod 2 EUR, bo treba sedaj za konkretno uporabo plačati 12 EUR … bizarno! Ampak ti testi so tako nezanesljivi, da veljajo samo 2 dneva. Zato za naslednji roditeljski že poteče. Je treba ponovno. Ali pa na “pravo” testiranje na Metelkovo. Ta velja 7 dni. A stane 68 EUR, čeprav prav tako vse tiste teste financiramo davkoplačevalci, prav tako gospo, ki vtakne grobo paličico do polovice glave in vse ostale, še preko osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Povprečen zaposleni državljan (to s povprečno plačo) letno prispeva več kot 7000 EUR v davčno in zdravstveno blagajno – pa mora testiranje, ki ga predpiše država, sam plačati! “Ja, pa bi se cepil,” kajne?! OK, pa se dajmo cepit z dve leti starim cepivom, ki je omejeno delovalo takoj v začetku, sedaj pa je že zdavnaj pase. A so cepiva zdaj prilagojena na različico Delta? Niso. Še vedno so ista, tista, ki so kolikor toliko delovala na prvotno različico. Tako in tako ne ščitijo drugih, ni možna kolektivna imunost, pa če bi bila precepljenost 100%, ker eni sploh ne razvijejo protiteles, prenašalec pa je lahko vsak. Torej čemu sploh še cepljenje? Zaščita pred težjim potekom. OK. Ampak to je enako, kot varnostni pas: edina naprava na avtu, kjer z neuporabo voznik ne ogroža nikogar drugega kot samo sebe. Če bi bilo v tej stvari kaj logike, potem bi moralo biti izključno necepljene strah pred težkim potekom bolezni in se vsi ostali (cepljeni) na roditeljskem sestanku ne bi imeli kaj bati. Tako pa cepljeni lahko pridejo na sestanek kužni, testiran in zdrav, pa se bo nalezel. Zakaj se pa ni cepil … ja vem.
    No, tako je. Cepite se. Ker se boste morali tako ali drugače.

Komentiranje je onemogočeno.