Moj otrok je posebej bogato obdarovan. Ima disleksijo.

Foto: Canva

Saj veste, ko dobiš otroka, ti je najbolj dragoceno, da je zdrav. Ampak čisto »fajn« se nam pa zdi, če kmalu tudi kaj posebnega zna in zmore. Kdo ni ponosen na otroka, ki poje kot slavček ali riše risbice, ki jih vsi upravičeno hvalijo. Krasno je, če gladko bere pri štirih ali če prav tvoj sin na tekmi res spretno zadene zmagoviti gol. Veseli smo vsakega otrokovega dosežka, priznanja, nagrade ali medalje. Z možem sva najprej imela tri zdrave otroke, ki so marsikaj od zgornjega dosegali. Eden eno, drugi drugo.

Četrta sreča

In potem se nam je rodila – zdrava – četrta. Lepo se je razvijala, smo pa kmalu opazili nekatere odklone. Dolgo ni zares spregovorila. Sporazumevala se je malo s kretnjami, malo s samo domačim poznanimi podobami in zvoki, vmes pa je uporabila kakšno zelo po svoje izgovorjeno besedo. Triletnik bi že moral povedati kakšen konkreten stavek, naša triletnica pa ga še ni. Ker je, sicer počasi, napredovala, sva s pediatrinjo menili, da ji dajmo pač več časa. Midva in starejši sorojenci smo ji kar naprej nekaj brali, ji pripovedovali in se pogovarjali z njo. Šlo je na bolje, a po polžje.

Saj veste, ko dobiš otroka, ti je najbolj dragoceno, da je zdrav. Ampak čisto »fajn« se nam pa zdi, če kmalu tudi kaj posebnega zna in zmore.

Kmalu smo opazili še dve posebnosti. Pri gibanju je imela težave s koordinacijo zgornjega in spodnjega dela telesa, pa leve in desne strani. Učenje vožnje s kolesom brez pomožnih kolesc, ki pri večini otrok steče najkasneje v nekaj tednih, se je pri nas zavleklo v dve leti. Ni in ni šlo. Lovljenje žoge je bila »kitajščina« in kaj je to rolanje?

Druga posebnost je bila njeno dojemanje okusov. Kako razumeti otroka, ki sicer jé vse, ampak nikakor ne prenese določenih kombinacij? Zelena solata je npr. užitna le, če ni z ničemer zabeljena. Čebula pa je krasna, če jo hrustaš kot jabolko, ni je pa mogoče spraviti po grlu v paradižnikovi solati. Niti pomislila nisem, da imajo vse te posebnosti skupni imenovalec.

Bo kdaj gladko brala

V šoli je črke brez težav prepoznala, povezati več črk v zlog pa nikakor ni zmogla. Takrat sem začutila, da bi verjetno potrebovali strokovno pomoč. Deklica je bila na nekaj obravnavah, opravila je nekaj testov in izkazalo se je, da ima težave iz spektra disleksije. Tedaj se nisem soočila samo z diagnozo svojega otroka, prvič sem ugotovila, da sem dislektik tudi sama. Iskreno povedano se mi je v tistih tednih zrušil cel plaz otroških travm, ki jih nisem nikoli predelala. Ponovno sem slišala vse opomine, da sem nenatančna, »šlampasta«, površna … Na hčerkinih obravnavah sem opazovala, kako se ona loteva problemov (recimo pomnjenja zaporedja sličic ali besed) in začudena ugotavljala, da se jih drugi lotevajo povsem drugače, kot sva se jih lotili midve. Dotlej se mi niti sanjalo ni, da je tako!

Nisem se soočila samo z diagnozo svojega otroka, prvič sem ugotovila, da sem dislektik tudi sama. Iskreno povedano se mi je v tistih tednih zrušil cel plaz otroških travm, ki jih nisem nikoli predelala.

Knjige in ljudje

Ko sem se sestavila (ja, tudi solze so ob tem tekle), je bila moja prva pot v knjižnico. Tam se mi je pripetilo tisto, kar se pripeti tako pogosto, ko človek iskreno išče. Med iskanjem knjig o disleksiji sem naletela na knjižničarko, ki mi je kot mama treh dislektikov ponudila pomoč. Kmalu sva se dobili na prvem klepetu. Njeni nasveti in izkušnje so se izkazali za čisto suho zlato. Predvsem pa me je presenetila z vprašanjem, kaj za hobi počnem izven doma. Šele ko sva s hčerko zares stopili na pot reševanja težav, sem točno razumela njeno vprašanje. Pri  ukvarjanju z dislektikom pridejo ure, dnevi, ko se ti dobesedno meša. In takrat moraš imeti nekaj, kamor se lahko zatečeš, kjer lahko zadeve »daš ven«.

Kako se sploh lotiti

Pri  ukvarjanju z dislektikom pridejo ure, dnevi, ko se ti dobesedno meša. In takrat moraš imeti nekaj, kamor se lahko zatečeš, kjer lahko zadeve »daš ven«.

Za začetek sem zaupala uradni strokovni pomoči. Najprej je bilo hčerki potrebno pomagati poiskati orientiranost. Dislektični otroci po svoje doživljajo vse ali samo določene dražljaje različnih čutil. Midve sva pričeli z vajami za koordinacijo leve in desne. Narisala je veliko vodoravnih osmic na ogromne kose papirja. Sledile so igre s posebno ploščo, na kateri je utor v obliki osmice, v tem utoru pa kroglica. Roke so morale skrbeti, da je kroglica lepo potovala. Kasneje sva ploščo dali na dekličina kolena in stopala in spet osmice, osmice, osmice. Spotoma sem nekje povsem slučajno staknila vaje posebne »možganske telovadbe«, ki pomagajo pri pozornosti, možganski dejavnosti matematičnega mišljenja, spominu, hitrosti razmišljanja, koordinaciji v prostoru … Te vaje so močno koristile vsak dan, preden se je deklica lotila domače naloge. Na rob mize sva nalepili kratke oporne točke pred delom.

  1. Vzemi pravi zvezek.
  2. Zvezek obrni prav.
  3. Poglej, kje si nazadnje končala.
  4. Pisati začni v zgornji levi kot praznega prostora.

Navodila morajo biti enostavčna in v logičnem vrstnem redu. Na enak način sva napisali navodila za v šoli in še posebna navodila ob pisanju testa. Oboje je imela nalepljeno na šolski mizi.

Zelo pomembno je bilo, da je imela okolje, kjer ji je bil zagotovljen red v prostoru in času.

Branje – zapleten možganski proces

Branje je izjemno zapleten proces v možganih. Običajno ljudje preberejo črko za črko, jih sčasoma povežejo v zlog, prepoznajo in še malo kasneje tekoče spnejo skupaj v besedo. Pri dislektikih pa gre nekoliko drugače. Ves čas uporabljajo vse čute, razmišljajo večdimenzionalno in v slikah in so nadpovprečno radovedni. Po nekaterih podatkih jim možgani delajo tudi do 800-krat hitreje kot ostalim. To je res super slišati, ampak kaj, ko tvoj otrok skoraj edini v razredu še vedno ne zmore brati.

Pri dislektikih gre vse nekoliko drugače. Ves čas uporabljajo vse čute, razmišljajo večdimenzionalno in v slikah in so nadpovprečno radovedni. Po nekaterih podatkih jim možgani delajo tudi do 800-krat hitreje kot ostalim.

Preprosta tričrkovna beseda pri dislektičnem učencu branja visi v zraku. Doživlja jo tridimenzionalno. Hkrati jo opazuje naprej, nazaj, pomešane črke, od spredaj, od zadaj, gibajoče … Običajni otroci imajo 6 možnosti, med katerimi se odločajo, dislektični otroci imajo pri tričrkovnih besedah preko 40 možnosti in njihovi možgani morajo za enak rezultat – prebrano besedo – delati  bistveno hitreje. In šele ko učenec usvoji besedo pravilno in jo poveže s pomenom (kar je nov zapleten proces), jo lahko v polnosti uporablja pri branju, govoru in mišljenju. Dodatna težava nastane, ker vseh besed ne moremo povezati s podobo pomena. (Kaj je to »ker«?) In seveda je težko tudi v začetni fazi učenja tujega jezika.

Umetnost branja

Kako smo se branja lotili pri nas? Proces je bil kar zapleten. Po priporočilih in prebrani literaturi je hči najprej iz slanega testa izdelala velike in male tiskane črke. Zložila jih je v kvadrat po pet črk v pet vrstic. Za začetek se je vrstico po vrstico ob melodiji in ploskanju naučila na pamet, kot tečejo črke po abecedi. Kmalu je abecedo znala naprej in nazaj, peti in ploskati pa je nehala. Sledile so vaje, ko sem dvema ali več črkam zamenjala mesta in/ali pa so črke stale na pravem mestu, vendar zrcalno obrnjene, hči pa je morala prepoznati in popraviti napake. Ko se je v tem izmojstrila, je pravzaprav zelo hitro sledilo povezovanje črk v zloge in besede.

Hkrati smo večkrat iskali točko, kamor se orientacija nekako zasidra. Ko jo je deklica vedno znova našla in naravnala, je branje šlo veliko bolje. Kmalu jo je morala na začetku branja samo ozavestiti in težav skoraj ni bilo več.

Običajni otroci imajo 6 možnosti, med katerimi se odločajo, dislektični otroci imajo pri tričrkovnih besedah preko 40 možnosti in njihovi možgani morajo za enak rezultat – prebrano besedo – delati bistveno hitreje.

Skotopični sindrom

Ob iskanju, kako še pomagati, sem naletela tudi na skotopični sindrom. Gre za posebnost v delovanju nekaterih možganov. S prispodobo bi jo preprosto razložili tako, da v tunel hkrati zapeljejo rumen, moder in rdeč avtomobil. Iz tunela pa pride najprej eden, čez nekaj časa drugi in nazadnje tretji. Na podoben način lahko razložimo dogajanje v možganih med branjem. Skozi oči prebrano vstopi naenkrat, možgani oseb s skotopičnim sindromom pa zaradi zamika težko razberejo vsebino. Mnogi ljudje s to težavo imajo pogoste glavobole, slike besedila pa vidijo popačeno. V pomoč pri branju so lahko barvne folije (ali očala – zdaj veste, zakaj ima npr. Bono rdeča stekla na očalih), ki so prilagojene posameznemu človeku. Strokovni krogi se še nekoliko usklajujejo okoli tega, vendar pa je uporaba folij moji deklici branje končno poenostavila. Ko smo uredili še točno določeno obarvan papir v vseh zvezkih, na fotokopijah in testih, je pisanje, branje in razumevanje dokončno steklo.

Nesrečna poštevanka

Poštevanka je nekoliko trši oreh za vse otroke, mnogim dislektikom pa predstavlja obup. Lotili smo se je tako, da jo je sprva govorila po vrsti naprej in nazaj. Najtežje ji je šlo štetje. Enkrat pet, dvakrat … osemkrat … Na prstke si je po vrsti napisala številke od ena do deset in si potem z njimi pomagala, da se ni izgubila. Ko je to obvladala, je poštevanko posameznega števila nenadoma znala tudi mešano. Za vzdrževanje koncentracije ji je bil v pomoč kakšen majhen predmet, ki ga je vrtela v rokah (radirka, svinčnik).

Pomemben je pravi pristop. Pomembno je delanje vaj. Pomembno je marsikaj. A najpomembnejše je, da otroku nikoli ne nehamo govoriti, da naša ljubezen do njega ni odvisna od njegovih uspehov

Zdaj lahko rečem, da je najina hči za veliko večino svojih težav našla obvode. Zagotovo sem ji v veliko pomoč lahko tudi jaz, ki imam podoben tip disleksije. Čez pasti disleksije sem se v otroških letih morala prebiti sama, včasih je bilo grozno težko, sem pa danes polna uporabnih umetnij in zvijač.

Ne pozabi!

Pomemben je pravi pristop. Pomembno je delanje vaj. Pomembno je marsikaj. A najpomembnejše je, da otroku nikoli ne nehamo govoriti, da naša ljubezen do njega ni odvisna od njegovih uspehov ali razočaranja nad neuspehi. Da si ljubezni ni treba zaslužiti. Da jo v vsakem primeru ima.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. “Ponovno sem slišala vse opomine, da sem nenatančna, »šlampasta«, površna …”
    Gospa Mateja, prav zanima, kdo vas je tako grdo ožigosal?
    Vaši članki so vsi tako lepo napisani, smiselno povezani v celoto, nikjer ne vidim nobene nenatančnosti, šlamparije, površnosti….
    Kaj vse so nam govorili nekateri, ko smo bili otroci. S takimi izjavami so nas dobesedno potlačili.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja